-
zapeljiv|ec moški spol (-ca …) der Verführer; svoj. prid.: zapeljivčev
-
zapeljívec; zapeljívka tempter, temptress; seducer, seductress; žargon wolf
-
zapeljívec, -vka séducteur, -trice moški spol, ženski spol , suborneur, -euse moški spol, ženski spol
-
zapeljívec (-vca) m seduttore, affascinatore, ammaliatore; civettone, dongiovanni, rubacuori
-
zapeljívec -vca m zavodnik, zavodilac
-
zapeljívec, zapeljívka seductor m , -ra f
-
zapeljívec -vca m (-vka -e ž) seducător (-oare)
-
abuseur [abüzœr] masculin goljuf, slepar, zapeljivec
-
adescatore m (f -trice) zapeljivec, zapeljivka; vabljivec, vabljivka; zvodnik, zvodnica
-
affascinatore
A) m (f -trice) zapeljivec, zapeljivka
B) agg. zapeljiv:
sguardo affascinatore zapeljiv pogled
-
allettatore
A) m (f -trice) zapeljivec, zapeljivka
B) agg. zapeljiv
-
allurer [əljúərə] samostalnik
zapeljivec, -vka
-
ammaliatore
A) m (f -trice) čarovnik, uročevalec; pren. zapeljivec
B) agg. očarujoč, očarljiv, zapeljiv:
sorriso ammaliatore očarljiv nasmeh
-
assectātor (adsectātor) -ōris, m (as-, adsectārī)
1. zvesti spremljevalec, slednik, pristaš, privrženec: Q. Ci., Q., Plin. iun., cum ducibus ipsis, non cum comitatu adsectatoribusque confligant Ci., quidam vetus assectator ex numero amicorum Ci.
2. occ.
a) pristaš kakega nauka ali učitelja, učenec: sapientiae Plin. modrijan, eloquentiae Plin. retor, Democriti Plin., Protagorae Gell.
b) vztrajni zasledovalec kake ženske = α) snubač: Plin. β) ženskar, zapeljivec, o starcu = star pohotnež, babjak: Q.
c) zasledovalec česa, stremljivec po čem: patrimoniorum pereuntium Sen. ph., bonarum cenarum Sen. ph. „prežalec“, cancer dapis ass. Plin. ki hodi za svojim živežem.
-
beguiler [bigáilə] samostalnik
slepar, goljuf; zapeljivec
-
betrayer [bitréiə] samostalnik
izdajalec, zapeljivec
-
captātor -ōris, m (captāre)
1. hlastač; tisti, ki hrepeni, koprni po čem, se poganja, stremljivec za čim: lucri Sen. ph., frumentarii pretii ali samo pretii Ambr. kdor žitu navije ceno, žitni oderuh, aurae popularis L. ki se žene za naklonjenostjo ljudstva.
2. occ.
a) lovec na dediščino: Petr., Iuv., captator... Nasica H.
b) zapeljivec, zvodnik: Prud.
-
charmeur, euse [šarmœr, öz] adjectif očarujoč, zapeljiv; masculin, féminin, vieilli čarodej, -ka, čarovnik, -ica; zapeljivec, -vka, očarljiva oseba
charmeur de serpents krotilec kač
-
civettone m domišljavec; donhuan, zapeljivec, ženskar
-
corruptēla -ae, f (corrumpere) pokvaritev, pokvarjenje, poguba: collapsus est in corruptelam suam Pl., largitionem corruptelam esse dixit Ci., c. ac demutatio morum Ci., mores hac dulcedine (cantus) corruptelāque depravati Ci. po zapeljivi osladnosti, tantam esse corruptelam malae consuetudinis (subjektni gen.), ut … Ci., via una corruptelae Bacchanalia erant L. pogubiti ga; occ.
a) zapeljevanje, skrunjenje, oskrumba, oskrunitev: seditionem in populo fore, corruptelam et adulterium domi Ci.; večinoma v pl.: corruptelae hominum Pl., mulierum Ci., stupra dico et corruptelas et adulteria, incesta denique Ci., adulescentulum corruptelarum illecebris irretire Ci., corruptelae omnis generis fieri coeptae L., corruptelis adulteriisque famosus Suet.; met. α) zapeljivec, zvodnik, „kuga“: communis corruptela nostrûm liberûm Ter. β) kraj zapeljevanja, zanikrna hiša, bordel: Front.
b) podkupovanje: hominum Ci., ista c. servi inpunita fuit Ci., pecuniosi rei corruptelam iudicii molientes Ci., iudicii ali accusatoris c. ab reo Ci.