Franja

zaljubljen|ec moški spol (-ca …) der Verliebte (ein -r), der Liebende
zaljubljenca dvojina das Liebespaar

zaljubljenec, zaljubljenka enamorado m , -da f

zaljúbljenec, -nka amoureux, -euse moški spol, ženski spol

zaljubljenca couple moški spol d'amoureux

zaljúbljenec (-nca) | -nka (-e) m, f innamorato (-a), amoroso (-a), spasimante; pejor. cascamorto

zaljúbljenec -nca m zaljubljenik

zaljúbljenec -nca m., закоха́нець -нця ч.

amō -āre -āvi -ātum

1. ljubiti (iz nagnjenja, strastno, naspr. odisse; diligere ljubiti iz spoštovanja, občudovanja, naspr. neglegere, spernare), rad imeti koga; o osebah: odi et amo Cat., ceteris odio est, ab his amatur Ci., Nicen uxorem vir amabat Ci., avus tuus amavit unice patriam (personificirano) Ci.; amare se ali se ipsum samega sebe ljubiti, biti vase zaljubljen, sebično misliti, biti sebičen: licet ipsi nos amemus Ci., nisi nosmet ipsos valde amabimus Ci., se ipsum amans Ci. sebičnež; amare inter se Pl., Ter., Ci. ep. med seboj se ljubiti.

2. s stvarnim obj. ljubiti = rad videti, ceniti, čislati, komu prijati, ugajati, všeč biti kaj, vnet, navdušen biti za kaj; rad kaj storiti, običajno kaj delati (v sl. tudi z nedovršnikom [ponavljalnikom] glagola, ki je v lat. odvisen od amare): litteras N., amat otia V., odit populus luxuriam, non amat profusas epulas Ci., ea, quae secundae res amant S. kar sreča rada vidi, kar sreči sledi, hoc amat H. za to je vnet (navdušen), quin teque et tua amares H., amat ianua limen H. so rada zaprta, non omnes eadem mirantur amantque H., hoc Arruntius amare coepit Sen. ph. ta izraz se je Arunciju priljubil, Nilus amet alveum suum Plin. iun. ostani v svoji strugi, lens amat solum tenue Plin. leči prija, amoenos colores amant oculi Aug.; z inf. ali ACI: hic ames dici pater H. daj se tu rad imenovati očeta, amat scripsisse ducentos versus H. posebno rad napiše, tecum vivere amem, tecum obeam libens H. bi rada (z veseljem) živela, umrla, amat claustra rumpere H., amant iacēre H. radi (= pogosto) ležijo = poležavajo, quae ira fieri amat S. kar jeza rada vidi, da se zgodi = kar jeza rada stori, quo pinus ingens albaque populus umbram hospitalem consociare amant H., aurum... perrumpere amat saxa H.; v pozni lat. brezos.: ut apud deum fieri amat Aus.

3. strastno, pohotno ljubiti, ljubimkati, zaljubljen biti: aliquem Kom., V. idr., aliquam misere Ter., aliquam amare coepisse perdite Ter. na smrt se zaljubiti v kako (deklico), ut ameris, amabilis esto O., si vis amari, ama Sen. ph., ut ameris, ama Mart., quod amo, amas, amat Pl. moja, tvoja, njegova ljubica; poseb. abs. ljubico (ljubice) imeti, dekle (dekleta) imeti, ljubezensko razmerje imeti, evfem. = slast(i) ljubezni uživati: meum gnatum rumor est amare Ter., amare a lenone Pl. ljubiti deklico, priskrbljeno od zvodnika, si puerilius his ratio esse evincet amare H., ibi primum insuevit exercitus... amare, potare S., qui ama(n)t Pl., Ter., V. zaljubljenec (zaljubljenci), ljubimec (ljubimci).

4. rekla pogovornega jezika:
a) si me amas, si quidquam me amas (kot vrivek v podporo kaki prošnji) če me (le količkaj) ljubiš, meni na ljubo: cave, si me amas Ter., adduc, si me amas, Marium Ci. ep., si quidquam me amas, hunc locum muni Ci. ep., si me amas, inquit, paullum hic ades H.
b) ita (sic) me dii (bene) ament ali amabunt Pl., Ter. tako naj mi bogovi pomagajo, Diespiter me sic amabit Pl. tako mi pomagaj Diespiter; elipt.: ita me Iuppiter (sc. amet ali amabit) Pl.; kot pozdrav: dii te ament Pl. bogovi naj ti pomagajo (naj te živijo).
c) amare aliquem de (in) aliquo, de (in) aliqua re ali s kavzalnim stavkom = dolžan (hvaležen, zahvalo dolžan) biti komu za koga, za kaj, zato, ker: ecquid nos amas de fidicina ictac? Ter., de raudusculo... multum te amo Ci. ep., in Atilii negotio te amari Ci. ep., te multum amamus, quod ea abs te diligenter... curata sunt Ci. ep.; tudi s samim acc. personae in abs.: bene facis; merito te amo Ter., ergo amo te Pl.; podobno: se amare in aliqua re sam s seboj zadovoljen biti zaradi česa: Tu ergo haec quomodo fers? Belle mehercule et in me valde amo Ci. ep.; tudi brez določila v abl.: credo... hunc me non amare (da ni zadovoljen z menoj), at ego me amavi (sem s seboj tembolj zadovoljen), quod mihi iam pridem usu non venit Ci. ep.; od tod (kot vrivek pri prošnjah, pozivih, vprašanjih) amabo ali amabo te (nikdar amabo vos) hvaležen (ti) bom = bodi tako dober ali prosim lepo: da mihi operam, amabo Pl., id, amabo, adiuta me Ter., fac, amabo Ter., amabo, quid ait? Ter., amabo te, advola Ci. ep., amabo, mea dulcis Ipsithilla,... iube ad te veniam Cat.; s finalnim stavkom: amabo te, ut illuc transeas Ter., amare ait te multum, ut... deferas Pl., amabo te,... ne... assignes Ci. ep. — Od tod

A. pt. pr.

I. kot adj.

1. act. amāns -antis, adv. amanter
a) ljubeč, ljubezniv, ljubezni poln, prijazen, dober komu, dobrohoten, naklonjen: frater carissimus atque amantissimus Ci., amantissima uxor T., amanter exspectare adventum alicuius Ci. ep., gravius de nobis querentur et amantius Ci., melius et amantius ille (fecit), qui gladium offerebat T., quocum... amantissime vixerat Ci.; večinoma z objektnim gen.: boni cives amantes patriae Ci. domoljubi, cruoris amans O., tui amantior quam temporis Ci. ep., fuit similitudinis quam pulchritudinis amantior Q. je bolj gledal na..., Metellus vir patriae amantissimus Ci. vnet domoljub, amantissimus rei publ. Ci., amantissimus quidam filii Val. Max. nadvse ljubeč (blag) oče, amantissima nostri natura Sen. ph. nam tako dobrotljiva (mati) narava.
b) met. (o stvareh, s katerimi se kaže ljubezen) ljubezniv, ljub, mil, prijazen: amantia verba O., amantissimis verbis utens Ci. ep., nomen amantius... maternum Ci.

2. superl. v pass. pomenu
a) o osebah srčno ljubljen (prijatelj): Aug., Hier., vale mi amantissime Fr.
b) o stvareh preljub(ek): amantissimae vineae Vulg.; neutr. pl. subst.: amantissima eorum Vulg. to, kar jim je najljubše, amantissima uteri Vulg.

— II. Kot subst. masc., fem. ljubeči, ljubeča, ljubitelj, ljubiteljica, zaljubljenec, zaljubljenka: aliud est amatorem esse, aliud amantem Ci., militat omnis amans O., neglectus amans Q., quis fallere possit amantem? V., incautus amans V., Iuppiter alto periuria ridet amantum O., pallor amantium violā tinctus H.

— B. subst. pt. pf. amāta -ae, f ljubljenka, ljubica: amatam apud aemulum cernens L., quae (Callisto) fuerat summo nuper amata Iovi O.; amātus -ī, m ljubljenec, ljubimec: Arionem Briander amicum habuit amatumque Gell., amatus Veneris Amm.

— C. adj. (gerundiv.) amandus 3 ljubezniv, ljubek: vox H. blagozvočen glas.

Opomba: Arh. fut. II. amāssō -is -int: Pl.

amoroso

A) agg.

1. ljubeč:
madre amorosa ljubeča mati

2. ljubezniv, pozoren:
parole amorose ljubeznive besede

3. ljubezenski:
vicende amorose ljubezenski pripetljaji
poesia amorosa ljubezenska poezija
filtro amoroso ljubezenski napoj

4. glasba amoroso:
andante amoroso ○

B) m (f -sa)

1. zaljubljenec, zaljubljenka; ljubček, ljubica; zaročenec, zaročenka

2. gled. zaljubljenec (vloga v italijanskem gledališču)

amoureux, euse [-rö, z] adjectif zaljubljen; ljubezenski; masculin, féminin ljubček, ljubica; zaljubljenec; ljubitelj

les deux amoureux zaljubljenca
un amoureux transi boječ, plašen zaljubljenec
amoureux par-dessus la tête do ušes zaljubljen
la vie amoureuse de mon ami ljubezensko življenje mojega prijatelja
philtre masculin amoureux ljubezenski napoj
pinceau masculin amoureux mehak čopič
papier masculin amoureux mehak, vsrkajoč papir
être (follement) amoureux de quelqu'un biti (blazno) zaljubljen v koga
devenir amoureux de la nature postati velik prijatelj narave

cascamōrto m slabš. zaljubljenec:
fare il cascamorto hliniti zaljubljenost; zaljubljeno se sprenevedati

Cupido moški spol Kupido; cupido zaljubljenec

innamorato

A) agg. zaljubljen:
innamorato cotto zateleban, do ušes zaljubljen
essere innamorato di sé biti poln samega sebe

B) m (f -ta) zaljubljenec, zaljubljenka; ljubljena oseba:
fare l'innamorato delati se zaljubljenega

lover [lʌ́və] samostalnik
zaljubljenec, ljubimec; ljubitelj (of česa)
množina zaljubljenca

sevdàlija m zaljubljenec

soupirant, e [supirɑ̃, t] adjectif vzdihujoč; masculin, vieilli zaljubljenec

décourager les soupirants jemati pogum zaljubljencem

spasimante m šalj. zaljubljenec, oboževalec, častilec

spoon¹ [spu:n] samostalnik
žlica; predmet žličaste oblike (npr. veslo); vrsta palice za golf
(= spoon bait) blestivka
pogovorno bedak, tepec
ameriško, sleng zaljubljenec

dessert spoon žlica srednje velikosti
egg-and-spoon race tekma v teku, pri kateri udeleženci nosijo jajce v žlici
table-spoon namizna žlica (normalne velikosti)
tea-spoon (čajna) žlička
wooden spoon zgodovina lesena žlica, ki so jo (v Cambridgeu) dajali najslabšemu na izpitu iz matematike
to be spoons on s.o. ameriško biti zateleban v koga, noreti za kom
to be born with a silver spoon in one's mouth figurativno roditi se kot bogataš
he must have a long spoon that sups with the devil nevarno je z vragom buče saditi, z bikom se ni bosti

spoony [spú:ni]

1. pridevnik
sleng (spoonily prislov) bedast, neumen, prismojen; noro zaljubljen, zateleban (on v)

to be spoony on biti zateleban v

2. samostalnik
zaljubljenec, zatelebanec; bedak, tepec, naivnež

swain [swéin] samostalnik
poetično vaški fant; pastir
poetično, šaljivo ljubček, zaljubljenec, oboževalec

tórtolo moški spol grlec (samec); figurativno zaljubljenec; Kolumbija bedak