zaklinja|ti se (-m se) beschwören
zaklínjati se -am se nedov., заклина́тися -на́юся недок.
adjure [ədžúə] prehodni glagol
zaklinjati se, rotiti, zapriseči
asseverate [əsévəreit] prehodni glagol
zakleti, zaklinjati se, rotiti se, priduševati se; pod prisego izjaviti
dúšati se -am se zaklinjati se, zakletvom dokazivati: kar naprej se duša, da mi ni nič dolžen
dúšiti se -im se zaklinjati se, zakletvom dokazivati: dušil se je, da bo vse izdal, če mu ne ustrežejo
iūrō -āre -āvī -ātum (iūs 2) prisego narediti, opraviti (opravljati), priseči (prisegati), rotiti se, zaklinjati se
I. intr.: per (na) flumina infera O., per deos S., per quidquid deorum L., per superi regis regnum Pl., per patrem O., per infernam paludem, per Stygiam paludem sanctissime Lact., per genus infelix generisque parentem, per patris ossa tui O., o Iuppiter, numquid iuravi per te falso? Arn., i. ad aliquem Cat. pred kom, i. pro aliquo L. namesto koga, i. liquido Ter. z mirno vestjo, qui si iuraret, crederet nemo Ci., ex animi mei (nostri) sententiā i. Ci.; z in z acc. priseči na (z acc.): L., T., Sen. ph. idr., Petreius princeps in haec verba iurat C. na te (narekovane) prisežne besede; pren.: in verba magistri H. = slepo držati se učiteljevih besed; tudi: in certa verba Ci., in eadem verba L., in nomen principis Suet. priseči vladarju pokorščino in zvestobo, in ducis nomen Iust., in suum (imperatoris) nomen Suet., in tutorum (Poenorum) obsequia Iust., iurare in legem per vim latam noluit Ci., in acta principis T., Suet., in foedus L., omnis exercitus in se quisque iurat L. vsak mož zase (sicer je en mož opravljal prisego za vse); iurare alicui priseči (prisegati) komu zvestobo: scis tibi ubique iurari, cum ipse iuraveris omnibus Plin. iun., mihi scis te mihi certe, non socios iurasse tuos Val. Fl.; pesn.: in me iurarunt O. zarotili so se zoper mene, in facinus iurasse putes O. da so se zarotili za izvršitev zločina. —
II. trans. in sicer
1. z notranjim obj.: ius iurandum iurare Ci., falsum iurare Ci., O. krivo priseči, dictata sacramenta deis Sil., in verba alicuius sacramentum Petr., ius iurandum a Q. Nucio conceptum dicitur, quod in arrogando iuraretur Gell.; z dat.: haec iuravit amanti O., cineri iuret patrio Laurentia bella Sil.; z ACI: iurat se eum non deserturum C., Regulus iuravit se rediturum Ci., animum iurarem esse divinum Ci., nisi victores se redituros ex hac pugnā iurant L., iurarem per Iovem deosque penates me ea sentire, quae dicerem Ci., iura te nociturum non esse homini de hac re nemini Pl., qui sine hac iurabat se unum numquam victurum diem Ter., abituros se Italiā iuraverunt Val. Max., ossa tibi iuro per matris … me tibi ad extremas mansurum tenebras Pr., me quoque consimili impositum torquerier igni iurabo et bis sex integer esse dies Pr.
2. z zunanjim obj.: morbum iurare Ci. priseči na bolezen, calumniam iurare Cael. in Ci. ep. ali calumniam in aliquem iurare L. priseči, da se ne toži s hudobnim namenom. Tako tudi gr. ϑεοὺς ὀμνύναι: Stygias undas, deos, numina O. ali terram, mare, sidera V. ali signa Tert. koga za pričo prisege (po)klicati, (za)priseči ((za)prisegati) na koga (kaj); pass.: dis iuranda palus O. na katero morajo priseči, iurata numina O. na katera se je priseglo, arae iurandae per tuum nomen H., iuratur Honorius absens Cl. prisega se na odsotnega Honorija, tunc deus captivis etiam iurabere Thebis Stat., regi deorum iurari dignata palus Sil. — Od tod pt. pf. iūrātus 3, redko pass.: quod iuratum est, id servandum est Ci.; nav. med. po prisegi = (za)prisežen, v prisego vzet, prisegi zavezan: iuratorum iudicum sententiis damnari Ci.; dep. iūror -ārī -ātus sum (iūs 2) = iūrō -āre; v rabi sta bila le pf. in pt. pf.: quod fui iuratus feci Pl., quid iuratus sit Ci., ex lege, in quam iurati sitis Ci. po zakonu, za katerega ste prisegli, da se ga boste držali, Regulus iuratus missus est ad senatum Ci., iurato mihi crede Ci. na mojo prisego, iuratus se eum suā manu interempturum L., qui mihi iuratus est se hodie argentum dare Pl., negavit an me existimasti haec iniuratum in iudicio non esse dicturum, quae iuratus in maxima contione dixissem Ci., iudices, qui ex lege iurati iudicatis Ci., eligi a magistratibus iuratis T., at eum vos iurati capite damnastis? Corn.; superl.: iuratissimi auctores Plin. najzanesljivejši; subst. porotnik: non hoc idem irratum dicere audistis Ci. — Adv. abl. iūrātō s (pod) prisego: qui iurato promisit iudicis sisti, non videtur peierasse Paul.
jurer [žüre] verbe transitif priseči (par pri); položiti prisego; zaklinjati se; kleti, preklinjati
se jurer priseči si
jurer avec, entre slabo se ujemati z, ne se skladati z
jurer fidélité à quelqu'un priseči komu zvestobo
ils se sont jurés une amitié éternelle prisegla sta si večno prijateljstvo
je jure ma foi (le ciel, mes grands dieux) prisežem pri vsem, kar mi je najsvetejšega
j'en jurerais prisegel bi za to
il ne faut jurer de rien (figuré) zarečenega kruha se največ pojé
on ne jure plus que par lui slepo mu verjamejo, so mu vdani (ker ga občudujejo)
de telles paroles jurent avec son caractère take besede se ne ujemajo, ne skladajo z njegovim značajem
ces deux couleurs jurent entre elles ti barvi ne gresta skupaj, se tepeta
kléti, klêti kùnēm, mi kunémo in kùnēmo, vel. kùni, kùnijāh -āše in kùnjāh -āše, klêh klê klésmo, klȅo kléla, klêt
I.
1. preklinjati: neću da me narod kune
2. psovati, sramotiti: sveca
II. kleti se zaklinjati se, rotiti se, prisegati: kleti se živim bogom; krivo se kleti tko se mnogo kune, malo mu se vjeruje; druže Tito, mi ti se kunemo
kléti kolnem, kolni -ite, klel -a (un)
I.
1. kleti, proklinjati: kleti koga, kleti s hudičem; ne maram, da me ljudstvo kolne
ne želim da me narod proklinje
2. psovati: kleti koga
II. kleti se kleti se, zaklinjati se: fant se je klel, da ne bo nikamor šel
primojdúšati se -am se zaklinjati se, kleti se dušom
priségati -am prisezati, prisizati, zaklinjati se, kleti se, polagati prisegu, zakletvu: prisegati na sodišču; prisegel je, da se ne šali
kleo se da se ne šali; tovariš Tito, mi ti prisegamo
druže Tito, mi ti se kunemo
swear by prehodni glagol
prisegati pri čem, zaklinjati se; prisegati na kaj; imeti veliko zaupanje v
to swear by one's doctor imeti veliko zaupanje v svojega zdravnika
to swear by all that's holy (sacred) prisegati, zaklinjati se pri vsem, kar je svetega
not enough to swear by figurativno zelo majhna količina, zelo malo
ùklinjati se -ēm se zaklinjati se: uklinjati se božjim imenom
zàklinjati -njēm
I.
1. zaklinjati, rotiti: zaklinjati koga očinjim vidom, majčinim mlijekom da mu što kaže
2. zagovarjati: zaklinjati bolest
II. zaklinjati se zaklinjati se, rotiti se, prisegati
zaklínjati -am
I.
1. preklinjati: zaklinjati koga pri živem bogu za pomoč
2. prizivati: zaklinjati duhove, hudiča
II. zaklinjati se zaklinjati se: zaklinja se, da bo ob pravem času prišel
божиться prisegati, rotiti se, zaklinjati se, pridušati se
заклина́тися -на́юся недок., zaklínjati se -am se nedov.
клясться zaklinjati se, rotiti se; prisegati;
клясться в верность prisegati zvestobo;
клянусь честью prisegam pri svoji časti
pridúšati se -am se zaklinjati se dušom: razgraja in se priduša, da ni kriv