Franja

zaklet [é] (-a, -o)

1. verwünscht, verhext
kot zakleto wie verwünscht, wie verhext
X je zaklet ein Fluch liegt über X

2. (zadrt) eingefleischt
zaklet sovražnik der Erzfeind

zȁklēt -a -o
1. zaprisežen
2. zaklet: -i kraljević, knežević
3. smrten: -i neprijatelj

zaklét sworn; irreconcilable, implacable

zaklét sovražnik sworn enemy; (začaran) enchanted; under a spell; bewitched

zaklét enchanté, ensorcelé ; (sovražnik) juré ; (grad) hanté

zaklét (-a -o) adj.

1. stregato, incantato; ekst. maledetto

2. pren. giurato; accanito, caparbio:
zakleti sovražnik nemico giurato

zaklét -a -o zaklet, uklet, začaran: -i grad, junak; -a kraljična

zaklét (grad ipd.) encantado; hechizado; embrujado

zaklet sovražnik enemigo m jurado

zaklét prid., закля́тий прикм., прокля́тий прикм.

dēvoveō -ēre -vōvī -vōtum

1. božanstvu kot dar obljubiti (obljubljati), nameniti (namenjati), posvetiti (posvečevati), darovati, žrtvovati: Enn., Agamemnon cum devovisset Dianae, quod in suo regno pulcherrimum natum esset … immolavit Iphigeniam Ci., huic (Marti) ea, quae bello ceperint, plerumque devovent C., si quis gnatam pro muta devovet agna H., devota victima H.

2. occ.
a) bogovom (zlasti podzemnim) kot spravni dar posvetiti (posvečevati), smrti posvetiti, za smrt določiti, žrtvovati: pro re publica, … legiones auxiliaque hostium mecum deis manibus Tellurique devoveo L., quos sacerdotes ad mortem devovissent L., devota vita (Deciorum) Ci., devota corpora (Deciorum) L.; pogosto refl. se devovere kot spravni dar zaobljubiti se, žrtvovati se, smrti posvetiti se: tanta religionis vis fuit, ut quidam imperatores etiam se ipsos dis immortalibus … pro re publica devoverent Ci., quorum (superorum) se devovet aris V., d. se pro populo Romano legionibusque L., se pro patria Sen. ph.; šalj. (z namigovanjem na požrtvovalno smrt Decijev): qui (P. Decius) maiorum exempla persequens pro alieno se aere devovit Ci. se je žrtvoval.
b) orožje (za umor) posvetiti: sica quibus sacris devota sit nescio Ci., d. capulam Petr.
c) pri podzemnih bogovih prekleti (preklinjati): postquam … audivit … sacerdotes a populo coactos, ut se devoverent N., d. natum suum, suas artes, scelerata arma O., spiritum meum Petr., se Q., ducem hostilibus diris Fl., ubi … se … diris per omnium sacerdotum religiones devotum cognovit Iust.
č) podzemnim bogovom zaklinjati, začarati, uročiti: te traiectis Aeaea venefica lanis devovet O., num te carminibus, num te pollentibus herbis devovit … anus? Tib.

3. pren.
a) koga ali kaj komu (čemu) kot žrtev izročiti (izročati), preda(ja)ti, nameniti (namenjati), pogubi da(ja)ti, prepustiti (prepuščati), smrti posvetiti (posvečevati), žrtvovati: animam hostibus Acc. fr., vobis (za vas) hanc animam devovi V., d. pro alicuius salute spiritum Val. Max., alteri vitam debet, alteri devovet Sen. rh.; pass.: Phoenissa pesti devota futurae V., devota morti pectora H., Andromeda devota monstris marinis Pr., devotis omnium capitibus Cu., arma devota focis Mart.
b) occ. refl. čemu povsem vda(ja)ti se, popolnoma posvetiti (posvečevati) se: se regibus S. fr., se amicitiae alicuius C., se gloriae Cu. — Od tod adj. pt. pf. dēvōtus 3, adv. -ē

1. preklet: arbos, sanguis H., periuria Cat., devotissima senectus Aug.

2. zaklet, začaran, uročen: nunc mea Thessalico languent devota veneno corpora O.

3. pren.
a) popolnoma vdan, močno privržen: Sen. ph., mulier vino devota Ph., devotae in externa proelia dextrae Lucan. takoj pripravljene na … , deditus alicui devotusque Iuv., scaenae d. Suet., devoto vobis animo Tiber. ap. Suet., an quisquam nobis devotior exstat? Cl., quibus rebus … devotissimos sibi … reddidit Suet., devotissimi rei publicae viri Vop., devote militare Cod. Th.; subst. dēvōtī -ōrum, m zvesto vdani možje, privrženci: cum DC devotis C.
b) vdan = bogu vdan, pobožen: deo, Christo Eccl., devota ieiunia Aus.; adv. dēvōtissimē: Eccl.
c) oblasti, zakonom vdan, pokoren: Cass.

Opomba: Sinkop. fut. II. dēvōrō (= dēvōverō): Acc. fr.

exsecror -ārī -ātus sum (ex in sacer preklet) prekleti (preklinjati), zakleti (zaklinjati), kletve bruhati, kleti,
a) z obj. v acc.: te exsecrantur Ci., cum sacerdotem exsecrabantur Ci., exsecrari consilia Catilinae S., bellum, terram V., Phocaeorum … profugit exsecrata civitas agros H., haec exsecratus in se hostesque L., exsecrari regis superbiam Iust.
b) abs.: nemo mentionem fecit, quin exsecretur Ci., Tullia fugit exsecrantibus (omnibus) L., exsecrari in se quoque ac suum ipsius caput, exsecrari in caput regnumque Prusiae L., verba exsecrantia O. prekletve, zakletve.
c) s finalnim stavkom: exsecratur … apud Ennium Thyestes, primum ut naufragio pereat Atreus Ci. — Pt. pf. tudi v pass. pomenu = preklet, zaklet, grd: Ca. ap. Prisc., Lact., exsecrata columna Ci., exsecratus populo Romano Ci., malum exsecratum, exsecratissima auguria Plin. Gerundiv exsecrandus 3 prekletja vreden, nesrečen: bellum civile Eutr. — Act. soobl. exsecrō -āre: Tit. fr., Afr. fr.

geschworen ➞ schwören; Adjektiv zaklet

giurato

A) agg. prisežen, zaprisežen; zaklet:
fatto giurato s prisego potrjena pogodba
guardia giurata zapriseženi čuvaj
perito giurato zapriseženi izvedenec
nemico giurato zakleti sovražnik

B) m pravo porotnik

jurado zaprisežen; zaklet

enemigo jurado smrten sovražnik
intérprete jurado zaprisežen tolmač
jurado m porotnik, porota; (natečajna) žirija
tribunal de jurados porotno sodišče

klêt klêta klêto zaklet: naši -i neprijatelji; krvnik -i

ȕklēt -a -o zaklet, uklet: uklet zamak

zàčārān -a -o
1. začaran, zaklet: -i krug ris; -a djevojka
2. očaran: začaran divnom glazbom

zapriséžen -a -o zaklet: -e priče
zakleti svjedoci (sve-)

закля́тий прикм., zaklét prid.

заклятый zaklet, nepomirljiv; pren. zast. strasten

прокля́тий прикм., preklét prid., zaklét prid.