Franja

zaj|eti¹ [é] (-amem) zajemati

1. schöpfen, z žlico: auf den Löffel nehmen

2. izvir: fassen

3. zrak: schöpfen
zajeti sapo Atem holen
figurativno die Luft schnappen
|
modrosti ni zajel z veliko žlico er hat die Weisheit nicht gerade mit Löffeln gefressen

zaj|eti² [é] (-amem) zajemati

1. snop žarometov, vrtinec, v statistiko: erfassen; tok ladjo: fassen

2. v zbir podatkov: verdaten

3. pri poročanju:
na široko zajeti (weit) ausholen

4. v izjavo, kritiko, molitev ipd.: (mit) einschließen, (mit) einbeziehen

5. v besede: (ubesediti) fassen; s sliko, zapisom, posnetkom: festhalten

6. (vplesti) (mit) ins Spiel bringen

zaj|eti³ [é] (-ame) zajemati

1. gnus, strah, veselje, zavarovanje, plaz: erfassen

2.
zajeti tudi X ogenj, epidemija: übergreifen auf X

3. (zaobseči) einschließen, einbeziehen, sich erstrecken auf, umfassen

zaj|eti⁴ [é] (-amem) vojska [gefangennehmen] gefangen nehmen
zajeti talce Geiseln nehmen

zajéti ➞ zajemati; (ujeti) to capture, to take prisoner

zajéti puiser ; (vrelec) capter ; (obseči) embrasser, englober, inclure, renfermer ; (ujeti) cerner, encercler, faire prisonnier ; (noč) surprendre

zajeti sapo respirer (profondément)
kdor preveč objame, nič ne zajame qui trop embrasse mal étreint

zajéti (-jámem) perf. glej zajemati | zajeti

zajéti zajamem i zajmem, zajemi -ite zajmi -ite, zajel -a zahvatiti, zahititi: zajeti vode, vodo s korcem
zahvatiti vodu kablicom; zajeti potok za pogonsko moč
zajaziti potok u cilju pogonske snage; zajeti sapo
duboko udahnuti; zajeti snov iz domače zgodovine
uzeti materiju iz domaće istorije: zajeti sovražno patruljo
zarobiti neprijateljsku patrolu; nevihta je zajela izletnike
oluja uhvati ekskurziste

zajéti comprender, incluir ; voj cercar; abarcar

zajeti vodo iz vodnjaka sacar agua del pozo
kdor preveč objame, nič ne zajame quien mucho abarca, poco aprieta

zajéti -jámem dov., захопи́ти -плю́ док.; черпну́ти -ну́ док.

zajéti -jámem dov.
1. a lua, a colecta
2. a inspira
3. a cuprinde, a învălui, a invada, a copleşi
4. voj. a captura, a captiva
5. a conţine, a include

abarcar [c/qu] obseči, objeti, zajeti; pokupiti (blago)

quien mucho abarca, poco aprieta kdor preveč objame, ničesar ne zajame; kdor se več stvari loti, nobene dobro ne opravi

abbracciare

A) v. tr. (pres. abbraccio)

1. objeti

2. pren. zaobjeti, zajeti, vsebovati:
abbracciare con lo sguardo s pogledom zajeti

3. pridružiti se (komu), potegniti (s kom), sprejeti (kaj), posvetiti, posvečati se, vdati se (čemu):
abbracciare la causa della rivoluzione posvetiti se revolucionarni stvari
PREGOVORI: chi troppo abbraccia nulla stringe preg. kdor preveč objame, ničesar ne zajame

B) ➞ abbracciarsi v. rifl. (pres. ci abbracciamo) objeti, objemati se

appigliarsi v. rifl. (pres. mi appiglio)

1. oprijeti se, okleniti se (tudi pren.):
appigliarsi a qualunque pretesto oprijeti se kakršnekoli pretveze

2. prijeti se, razširiti se, zajeti:
gli innesti si sono appigliati in breve tempo cepiči so se hitro prijeli
l'incendio s'appigliò a tutto l'edificio požar je zajel vso stavbo

3. pren. držati se, okleniti, oklepati se:
appigliarsi a un inutile pretesto oklepati se nekoristne pretveze

arcēssō -ere -īvī -ītum (najbrž iz ar [= ad] in facessere prizadevno delati, dobavljati)

1. poz(i)vati, poklicati, poslati po koga: S. idr., arcessit alter consul Siculos Ci., cum me vestra auctoritas arcessierit Ci., factum esse, uti ab Arvernis Sequanisque Germani mercede arcesserentur C., qui... adulescenti negare non potuerit, quin eum (Platonem) arcesseret N., consules extemplo arcessiti L.; izhodišče z abl.: ego litteris Sestium Capuā arcessivi Ci., Corintho colonos arc. N.; s praep.: aliquem ex citeriore Hispania S., ab aratro arcessebantur, qui consules fierent Ci., auxilia a Vercingetorige C., exercitum ab Tanai Cu., aliquem a Gadibus Plin., aliquem de exsilio Asc.; z adv.: undique praesidia S.; smer z acc.: uxorem domum Ter., Aesculapium ab Epidauro Romam L.; s praep.: arc. aliquem ad se Ter., Ci., N., generum ad se arcessi iubet N., aliquem in senatum, in patriam Ci., amicum trans mare Q.; z adv.: domo dudum huc arcessita sum Pl.; namen: Gallorum gentem ad bellum S., aliquem ad laboris societatem Ci., ad evertenda rei publicae fundamenta Gallos Ci., Gallos auxilio (dat. = na pomoč) C., arcessitur lavatum (sup.) interea virgo Ter.; redkeje pren. poslati po kaj: aurum Pl., res transmarinas Ci., sin melius quid (sc. vini) habes, arcesse H., arc. tormenta aut missilia tela T.

2. occ.
a) iz podzemlja pozvati, poklicati: manes coniugis V.
b) nevesto pripeljati v ženinovo hišo: virginem accersant (= arcessant, glej opombo) Ter., quor uxor non accersitur Ter.
c) jur. na sodišče, pred sodnika, na zagovor poz(i)vati, od tod (ob)tožiti, (ob)dolžiti, (o)kriviti; z gen. criminis: aliquem capitis Ci., pecuniae captae S., maiestatis T.; z abl.: innocentem iudicio capitis, aliquem ambitūs crimine, aliquem statuarum nomine Ci., aliquem veneni crimine Suet.; v pozni lat. tudi arc. aliquem in crimen laesae maiestatis Amm. in v pass. z NCI: arcessebantur ministri fuisse Galli ferocientis Amm.; pren.: arc. aliquem inscitiae Nigidius ap. Gell.

3. pren.
a) kaj dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, priskrbeti (priskrbovati), povzročiti (povzročati): quies molli strato arcessita L., quemque sibi tenues nascentem arcessere vitas V., somnum in ossa Pr., somnum medicamentis Cels., gloriam ex periculo Cu.; navleči, nakopa(va)ti si kaj (v slabem pomenu): illic homo a me sibi malam rem (nesrečo) arcessit iumento suo Pl., ne arcessant bellum L., arc. causam sibi mortis Val. Max., mortem Val. Max., mors arcessita Plin. iun.
b) snov, misli idr. iz česa vzeti, jemati, zaje(ma)ti: ab exteris nationibus adscita atque arcessita (sacra) Ci., rivulus arcessitus et ductus ab ipso capite accusationis Ci., comoedia ex medio res arcessit H., zajema iz vsakdanjega življenja, arc. fabulas longe Petr., res extrinsecus, ea aliunde Q. Od tod pt. pf. arcēssītus 3 od daleč vzet (zajet) = prisiljen, pritegnjen: dictum Ci., color Sen. rh., affectatio innata, non arcessita Q., ioci Suet.

Opomba: Soobl.: accersō -ere (po premeni črk iz arcēssō): Ter., N., S. idr.; redkeje (iz pf. arcessivi) arcēssiō -īre, arcessiam, arcessiens, arcessiri Eccl., arcessiretur Front., arcessirentur Suet., arcessier (= arcessiri) Caecil. fr., Ter., in accersīrī: Auct. b. Afr., Front., Macr.

attingere^*

A) v. tr. (pres. attingo)

1. zajeti, zajemati, črpati:
attingere acqua da un pozzo zajemati vodo iz vodnjaka
attingere nel fiume, nel ruscello zajemati v reki, potoku
attingere notizie a una fonte sicura pren. izvedeti iz zanesljivega vira

2. knjižno doseči, dosegati (tudi pren.):
attingere la gloria doseči slavo

B) v. intr. priti do, doseči (tudi pren.):
attingere alla verità priti do resnice

ausschöpfen Wasser: metati iz, zajemati; Einfallsreichtum: zajeti; Möglichkeiten: izčrpati, Kapazität, Zeit: izrabiti

bŕknuti br̂knēm
1. pobrskati, pobrkljati: brknuti rukom po kesi
2. ekspr. malo pojesti, zajeti

bucket² [bʌ́kit] neprehodni glagol & prehodni glagol
zajemati, zajeti, v vedru nositi; prehitro jahati; nespretno veslati
sleng slepariti

to bucket about premetavati

captá -éz vt.

1. zajemati, zajeti

2. zaznati, prestreči