Franja

zahod¹ [ò] moški spol (-a …) astronomija der Untergang (lune Monduntergang)
sončni zahod Sonnenuntergang

zahod² [ò] moški spol (-a …) geografija der Westen
vzhod in zahod Ost und West
Divji zahod Wildwest, der Wilde Westen
od zahoda proti vzhodu westöstlich
dialog med vzhodom in zahodom der Ost-West-Dialog
konflikt med vzhodom in zahodom der Ost-West-Konflikt
na zahodu im Westen
na zahodu od westlich von, westwärts

záhod m
1. stranišče: ići na zahod
2. zahod: sunce je na -u
3. konec: kada je deveta godina na -u bila
4. to mi je na -u to mi je s poti, od rok

zahòd west, Occident; pesniško (sonca) sunset, ZDA sundown

na zahòdu westwards
veter piha od zahòda the wind is in the west
pluti proti zahòdu to sail west (ali westward, westwards)
po 3 dneh poti proti zahòdu after sailing west for 3 days, arhaično after 3 days' westing

zahòd (sonca) coucher moški spol (du soleil); ouest moški spol (krajš. O) , occident moški spol , couchant moški spol , (Zahod) l'Occident, l'Ouest

na zahodu à l'ouest

zahòd (-óda) m

1. tramonto (del sole)

2. geogr. occidente, ovest, ponente; knjiž. occaso:
veter piha od zahoda il vento soffia da occidente

3. geogr. occidente, ovest, ponente:
živeti na zahodu dežele vivere nella parte occidentale del paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
film o Divjem zahodu western
Divji zahod Far West
pren. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga venire da tutte le parti del mondo

4. polit. Zahod Occidente, Paesi occidentali:
gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom la cooperazione economica tra i Paesi orientali e occidentali

zahòd -oda m
1. zalazak, zahod, zalaženje: sončni zahod; ob sončnem -u
2. zapad, zapad: veter piha od -a; na Zahodu nič novega; napetost med Vzhodom in Zahodom

zahòd astr puesta f ; ocaso m ; oeste m , poniente m , occidente m

zahòd |stran sveta| -óda m., за́хід за́хо́ду ч.

zahòd -óda m
1. apus, asfinţit
2. vest, occident

заход m zahod (zvezd);
з. в порт prihod ladje v pristanišče;
з. в тыл противника vpad v nasprotnikov hrbet

Divji Zahod moški spol der Wilde Westen, Wildwest
z Divjega Zahoda Wildwest-
(roman der Wildwestroman)

Abend, der, (-s, -e) večer; (Westen) poetisch: zahod; der Heilige Abend sveti večer; Guten Abend! Dober večer!; Lahko noč!; am Abend zvečer; an Abenden ob večerih; zu Abend essen večerjati; es wird Abend večeri se

amúrg -uri n

1. somrak, polmrak

2. (sončni) zahod, zaton

apús

I. -uri n zahod, zaton

II. -ă (-şi, -se) adj. pretekel
□ vremuri apuse pretekli/davni časi

asfinţít n zahod, zaton

Ēspero m

1. astr. Večernica, (planet) Venera

2. Zahod

3. zahodnik, zahodni veter

excidium -iī, n (excĭdere)

1. propad, poguba, razrušitev, uničenje, zatrtje: Sen. ph., Fl., Eutr., Lact., excidium Carthaginis S. fr., urbis L., Cu., hinc populum … venturum excidio Libyae V., septuma post Troiae excidium … aestas V., hic petit excidiis urbem V. preti mestu z razrušitvijo, parvo … initio … orta seditio prope urbi excidio fuit T., Vittelius … excidio Terracinae imminebat T.; pren. zahod, zaton: solis Prud.; o osebah: quae moenia … ferrum acuant in me excidiumque meorum V., excidium gentium Vell., gentis, legionum T., finitimorum Iust., sine cuiusquam excidio Lamp.

2. met. razpadlina, razvalina: per eversae … fumantia Troiae excidia obtestor V.

3. izstop: vulvae Plin. izpad maternice

favonio moški spol zahod; zahodnik; zefir

flexus² -ūs, m (flectere)

I. med.

1. ovinek, zavoj, krivina, zavinek, obrat, pregib: Plin., Q., fluminis, cervicis O., labyrinthei flexūs Cat., (aures) … duros habent introitus multisque cum flexibus Ci., fl. viae, flexūs vallium L., fl. oculorum Sen. ph., flexu modico (litus) sinum facit Cu., Rhenus modico flexu in occidentem versus T.; pesn.: flexu sinuoso elabitur Anguis V. zakrivljena (vijoča se) v mnogih vijugah.

2. metaf.
a) preobrat: flexūs rerum publicarum (v ustavi) Ci.
b) kot ret. t. t. α) menjava, spreminjanje glasu (modulacija): vocis Q., qui flexus deceat miserationem Q., citharoedi simul et sono vocis et plurimis flexibus serviunt Q. β) zahod, oddaljitev, odstop od glavne stvari: haec recta (prosti stavki) et in nullos flexus recedentia Q. ki nič ne zaidejo.

3. occ.
a) nagib na stran, izogib(anje) telesa: qui cursu parum valent, flexu eludunt Q.
b) ovinek poti (ceste), stranska pot, okljuk(a), okoliš, zapotje: in quo flexus est ad iter Arpinas Ci., notis flexibus praecurrit ad alium xystum Ph., flexu Armeniam petivit T., eo flexu itineris ire iubet, quo Viennam vitarent T.
c) obračališče = lok, v katerem so morali dirkači v cirkusu voziti okrog cilja (meta); od tod pesn. pren. (o stremljenju za nravno dovršenostjo): metae qua mollis flexus et unde Pers. kod je rahli obrat okrog cilja in odkod.

4. meton. preobrat: fl. aetatis (mladosti, življenja) Ci., brumales flexūs Lucr., autumni flexu T. ko se je jesen že koncu bližala, v pozni jeseni. —

II. pass.

1. upognjenost, krivost, zakrivljenost, kodranje, skodranost: fl. fistulae Cels., ossa patiuntur flexūs O. se dajo upogniti (kriviti), centum flexibus apti (capilli) O., fl. capillorum Q.

2. metaf.
a) kot gram. t. t. pregibanje besed ali pa njih (etim.) izvajanje: Q. (1, 6, 15).
b) kot ret. t. t. obrat v govoru: Q. (5, 13, 2).