Franja

zagovori|ti (-m) (začarati) besprechen
ne zagovori! unberufen!

zagovòriti -gòvorīm
I. zagovoriti: zagovoriti koga; probaj da ga zagovoriš
II. zagovoriti se
1. zagovoriti se, izgubiti se v pogovoru: zagovorismo se, pa smetnuh s uma
2. zagovoriti se, zaklepetati se

zagovoríti

zagovoríti duhá to conjure up (ali to raise) a ghost
zagovoríti se (nehote povedati resnico) to let slip

zagovoríti (duhove) conjurer, invoquer

zagovoriti se parler longuement, causer; se tromper en parlant, faire un lapsus linguae (ali familiarno un cuir), se trahir
zagovoril se je la langue lui a fourché

zagovoríti (-ím)

A) perf. rel., etn. esorcizzare

B) zagovoríti se (-ím se) perf. refl.

1. passare il tempo in chiacchiere

2. spifferare, lasciarsi sfuggire:
zagovoril se je, da je bil zraven gli scappò detto di esservi coinvolto

zagovoríti -im, zagovori -ite, zagovoril -ila
I.
1. obajati, izvršiti nad nekom bajanje radi otklanjanja bolesti, nesreće
2. poklopiti: dobro je zagovorila svojega nasprotnika
II. zagovoriti se pogriješiti, pogrešiti u govoru, odati se: zagovoril se je
riječ, reč mu se izmakla

zagovoríti (duhove) conjurar

zagovoriti se equivocarse al hablar, cometer un lapsus linguae, fam trabucarse
zagovoril se je se le ha trabado la lengua

заговори́ти -ворю́ док., spregovoríti -ím dov.

zagovori|ti se (-m se) sich versprechen, (nehote povedati) aus der Schule plaudern

zagovoríti se -ím se dov., обмо́витися -влюся док., проговори́тися -рю́ся док.

berufen^*1

1. jemanden imenovati (zu za); pozvati, eine Versammlung: sklicati, vpoklicati; sich berufen auf sklicevati se na

2. zagovoriti, priklicati (das möchte ich nicht berufen ne bi rad zagovoril/priklical)

3. sich berufen gegen ein Urteil: vložiti priziv, pritožiti se

besprechen^* pogovarjati se (o), dogovarjati/dogovoriti se (kaj, za kaj); ein Buch: oceniti; eine Platte, ein Band: posneti (govorjeno na ploščo, trak); eine Krankheit: zagovarjati, zagovoriti; sich besprechen mit jemandem (beraten) pogovoriti se, posvetovati se

nadgovòriti -gòvorīm pregovoriti, zagovoriti, premagati koga v besedah: umio je nadgovoriti najboljeg advokata

òbajati -ēm
1. zagovoriti: treba bolest da obaje baba
2. očarati, začarati: momkova mati pripovijeda javno da sam joj ja sina obajala

poklòpiti pòklopīm
1. pokriti: poklopiti lonac; oblak je poklopio sunce; poklopiti uši ekspr. umolkniti, biti užaljen
2. ekspr. zagovoriti, utišati: on ga je svojim odgovorom dobro poklopio

pūrgō -āre -āvī -ātum (sinkop. iz pūrigō, zloženke iz pūrus in agere; prim. pūrus)

1. čistiti, očistiti (očiščevati), (o)čediti, očediti (očejati), (o)snažiti, trebiti, iztrebiti (iztrebljati), otrebiti (otrebljati): Petr., Aug., Icti. idr., cloacam Ulp. (Dig.), Augiae regis bobile Hyg. skidati gnoj iz Avgijevega volovnjaka, oleam … a foliis et stercore Ca., ligonibus arva O., falcibus locum Ci. (o)čistiti plevela, (iz)trebiti, odstraniti (odstranjevati) plevel, cultello ungues H., pisces Ter. ali viperam Plin. (iz)trebiti, prunum Plin. (iz)koščičiti, muribus domum Ph., purgor in amni Sil. kopam se, nubes se purgat in aethera V. se razpusti, se razblini, se razprši; pren.: educ tuos, purga urbem Ci. (sc. hudobnežev), exercitum missionibus (z odpusti) turbulentorum hominum L., amplissimos ordines … veteri neglegentiā Suet., purgata auris H. izčiščeno = (svarilu) odprto, pripravljeno za posluh (poslušanje); occ.
a) čisteč (snažeč) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): rudera Suet., stercus Hyg. skidati, stercus ab aede Vestae Fest. (prim. pūrgāmen), sordes Cl., pituitas Plin.; pren.: metum doloris Q.
b) (čisteč) (z)ravnati, poravna(va)ti, zravna(va)ti, (u)gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati): viam Ulp. (Dig.); pren.: rationem Suet. na čisto spraviti, poravna(va)ti, (po)plač(ev)ati.
c) kot medic. t.t. α) čistiti, očistiti (očiščevati), izp(i)rati: vulnus Cels., adustum locum aerugine et melle Cels., purgatus illius morbi H. ozdravljen one bolezni. β) čistiti, očistiti (očiščevati), izčistiti (izčiščevati), dristiti, pospešiti (pospeševati) čiščenje, izločanje: quid radix ad purgandum possit Ci. kako čistilno (očiščevalno) moč ima, purgare se Cels., purgor bilem H. ki se očiščujem žolča (kot vzroka bolezni), ki si čistim žolč.

2. metaf.
a) nabožno, versko, obredno očistiti (očiščevati), oprati greha, poravna(va)ti, popraviti (popravljati), (iz)brisati, razgrešiti (razgreševati), spraviti (spravljati) koga s kom: Tib., Sil. idr., populos, nefas O., domum Plin., crimen gladio Lucan., malum facinus forti facinore L.
b) očistiti (očiščevati) = opravičiti (opravičevati) (se), izgovoriti (izgovarjati) se, zagovoriti (zagovarjati) (se) pred kom, upravičiti (upravičevati): purgare se alicui Pl., L., Cu. idr. opravičiti (opravičevati) se komu, legatos sui purgandi causā mittunt C. da bi se oprali, si sibi purgati esse vellent C., purgare aliquem de luxuriā Ci. očistiti koga očitka razkošnosti (razsipnosti), purgare se de (zaradi) aliquā re Ci., aliquem crimine T., Sil. oprostiti, veteri purgatus ab irā Sil.; z gen. (le pri L.): oratores purgantes civitatem omnis facti dictique hostilis L. zagovarjajoči državljane pred očitkom, da je bilo storjenega ali rečenega kaj sovražnega; s stvarnim obj.: Ter., facinus Cu., culpam L., crimen, crimina Ci., L. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), ovreči, innocentiam suam L. zagovarjati se glede na svojo nedolžnost, Tiberii dedecora Eutr.; se purgare s quod (da): at purgaret se, quod id tempus venisset L.; purgare z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom v svoje opravičilo reči, povedati, navesti (navajati): purgare non auctos eos a se L., purget miles, cur vicerit hostem Sil. — Od tod adj. pt. pf. pūrgātus 3, adv. -ē

1. očiščen, čist: somnia pituitā purgatissima Pers., a quibus sordibus quanto est quis purgatior Aug., enucleate dicitur purgate, exquisite Non., purgatioris auri vena M.

2. metaf.
a) čist: purgatiora vota Aug., purgatissima ecclesia, purgatissima pietas Aug.
b) opravičen: ita fiduciā quam argumentis purgatiores dimittuntur S. fr.

Opomba: Prvotna obl. pūrigō: Varr. in (po starejših izdajah) Pl.

spregovoríti -ím dov., проговори́ти -ворю́ док., заговори́ти -ворю́ док.

verschreien (man soll nichts verschreien) zagovoriti

zàbajati -jēm začarati, zagovoriti

bolt out prehodni glagol
izblekniti, ziniti, zagovoriti se