Franja

zagotovi|ti¹ (-m) zagotavljati (jemandem etwas) versichern, (obljubiti) zusichern, (etwas) beteuern

zagotovi|ti² (-m) zagotavljati sichern, sicherstellen; zakonsko: gesetzlich absichern; sredstva: bereitstellen; (jamčiti) gewährleisten, sich verbürgen für

zagotovíti zagotávljati to assure (komu kaj someone of something); to give an assurance (of); to promise; (zajamčiti) to ensure

zagotavljamo vam, da... you may be assured that...
zagotovíti, zagotávljati si kaj to make sure of something, to secure something
zagotovíti, zagotávljati si večino to secure a majority
zagotovíti, zagotávljati si sedež, prostor to secure a place

zagotovíti assurer, garantir quelque chose à quelqu'un, affirmer

zagotoviti se s'assurer

zagotovíti (-ím) perf. glej zagotavljati | zagotoviti

zagotovíti -im, zagotovi -ite, zagotovil -ila
1. osigurati, obezbijediti, obezbediti: zagotoviti ženi vso oskrbo; zagotoviti se za stara leta
2. zagarantirati, zagarantovati: zagotoviti si pravico do česa
zagarantovati sebi pravo na što
3. uvjeriti (-ve-): zagotoviti koga o svoji zvestobi

zagotovíti aseverar, afirmar

zagotoviti se (prepričati se) o čem asegurarse (ali cerciorarse) de a/c

zagotovíti -ím dov., забезпе́чити -чу док., запе́внити -ню док., гарантува́ти -ту́ю недок., док.

zagotovíti -ím dov. a garanta, a asigura

accertare

A) v. tr. ekon. (pres. accērto)

1. zagotoviti, zagotavljati:
ti accerto che non ho mentito zagotavljam ti, da nisem lagal

2. preveriti, ugotoviti:
accertare l'esattezza di una notizia preveriti točnost novice

3. ekon. preveriti, ugotoviti

B) ➞ accertarsi v. rifl. (pres. mi accērto) prepričati se

accomandare v. tr. (pres. accomando) knjižno

1. star. zaupati, priporočiti

2. popraviti, zagotoviti

affermare

A) v. tr. (pres. affermo)

1. trditi, zagotoviti, odločno izjavljati:
affermò la propria innocenza trdil je, da je nedolžen

2. absol. pritrditi, potrditi, prikimati:
affermò con un cenno del capo prikimal je

B) ➞ affermarsi v. rifl. (pres. mi affermo) uveljaviti, uveljavljati se, afirmirati se

affīrmō (adfīrmō) -āre -āvī -ātum

I. še trdnejše, še trpežnejše storiti kaj: corium affirmatum cineris inspersu Ap.

— II. pren.

1. utrditi (utrjevati), potrditi (potrjevati), okrepiti, podkrepiti: ea res Troianis spem affirmat L. utrdi Trojance v upanju, societas iureiurando affirmatur L., tu animo affirmas (te) Cat. (tudi offirmas).

2. potrditi (potrjevati) (naspr. refellere): transfugarum dicta L., fortunā tum urbis crimen affirmante L. ker je... povzročala, da se je zdelo... resnici podobno, promissa rebus (z dejstvi) affirmare L., quod breviter dictum est, rationibus affirmatum... Ci., virtutem armis aff. T. dokazati, izpričati.

3. trditi, zatrditi (zatrjevati), zagotoviti (zagotavljati) (naspr. dubitare, abnuere, negare); abs.: non agis, affirmo O., nemo scire et omnes affirmare T., pass. brezos.: noctem quidem, ut affirmatur, non insomnem egit T.; z de: Dig., si ullā alliā de re... adfirmare possem Ci. določno govoriti; z obj.: hoc, cum tota Sicilia diceret, tamen adfirmare non auderem Ci., nihil enim aliud adfirmare possum nisi sententiam... meam Ci., quis rem tam veterem pro certo affirmet? L., qui hoc fortissime affirmant Q.; z ACI: L., Cels., Cu., (dolere) ne malum quidem esse philosophi adfirmant Ci., adfirmante Apronio se plus non esse daturum Ci., quidam plures deo ortos affirmant T.; z odvisnim vprašanjem: quis pro certo affirmet, quot fuerint L. — Od tod adv.
a) pt. pf. affīrmātē zatrdno, zagotovo, določno: aff. quasi deo teste promittere aliquid Ci. slovesno, affirmatissime contendere, scribere Gell.
b) pt. pr. affīrmanter zatrdno, določno: praedicare Gell.

afirmá afírm

I. vt.

1. trditi, zatrjevati, zatrditi

2. zagotavljati, zagotoviti

II. vr. izkazati se, uveljaviti se, uveljavljati se, afirmirati se

afirmar utrditi, podpreti; trditi, potrditi, zagotoviti; Čile prisoliti (zaušnico)

afirmar el rostro resen obraz narediti
afirmarse afirmirati se, uveljaviti se; opreti se; pri izpovedi vztrajati

asegurar zavarovati, zagotoviti, obljubiti, jamčiti, prepričati, zatrjevati, prijeti; pričvrstiti

asegurar contra el robo zavarovati proti tatvini
asegurarse zavarovati se, prepričati se o, zagotoviti se, zanesti se na; ustaliti se (vreme)

asigurá -éz

I. vt.

1. zagotavljati, zagotoviti; jamčiti, zajamčiti

2. zavarovati

3. tehn. pritrditi, pričvrstiti

II. vr.

1. zavarovati se

2. prepričati se

assevērō (adsevērō) -āre -āvī -ātum (ad in sevērus)

I. intr. resno postopati ali govoriti, ne šaliti se, vztrajati, obstati pri (v) čem: bella ironia, si iocaremur, sin adseveramus, vide, ne religio adhibenda sit Ci., quae est ista defensio? utrum adseveratur in hoc an temptatur? Ci., frequentius asseverat quam eludit Q. —

II. trans.

1. resno ali živo (za)trditi (zatrjevati), zagotoviti (zagotavljati): neminem eorum adseverare haec audias Pl., ordinem agminis adseverare non ausim T. za trdno podati, viri gravitatem adseverantes T. resnobni možje; tudi z de: nemo de ulla re potest contendere neque adseverare Ci., (iudicium), de quo tanto opere in hoc libro adseveravi Ci.; z ACI: idque se facturum adseveravit Ci., sola Vitellia nihil se audivisse adseveravit T; izprič(ev)ati: magni artus Germanicam originem adseverant T.

2. kaj kot resnobno, strogo kazati: frontem Ap. — Od tod

1. adv. pt. pr. assevēranter (adsevēranter) resno(bno), trdovratno: loqui valde ads. cum aliquo Ci. ep., quam ass. se Clodium tulit! Val. Max.; komp.: multo adseverantius in Syria Ci.

2. komp. pt. pr. assevērantior -ius, gen. -ōris bolj zatrjujoč, zagotavljajoč: Don.

3. adv. pt. pf. assevērātē (adsevērātē) z resno (trdno) voljo, s trdno resnobo: Ap., Gell.

assicurare

A) v. tr. (pres. assicuro)

1. jamčiti, zagotoviti; zagotavljati:
assicurare una buona retribuzione zajamčiti dobro plačilo
ti assicuro che non accadrà nulla zagotavljam ti, da se ne bo nič zgodilo

2. varovati, ščititi:
assicurare i propri beni zavarovati svoje imetje

3. pritrditi, pričvrstiti:
assicurare qcs. con ganci, corde pričvrstiti kaj s kavlji, z vrvmi
assicurare qcn. alla giustizia pren. prijeti koga

4. pravo zavarovati:
assicurare la casa contro gli incendi zavarovati hišo proti požaru

B) ➞ assicurarsi v. rifl. (pres. mi assicuro)

1. prepričati se:
assicurarsi che nessuno ascolti prepričati se, da nihče ne prisluškuje

2. pravo zavarovati se

assurer [asüre] verbe transitif zavarovati; zagotoviti, zatrjevati, potrditi, utrditi; (po)skrbeti (de za)

s'assurer de quelque chose zagotoviti si kaj; prepričati se o čem; polastiti se česa; zavarovati se
il m'a assuré de son amitié prosil me je, naj ne dvomim o njegovem prijateljstvu
assurer son pouvoir utrditi svojo oblast
assurer contre l'incendie zavarovati proti požaru
assurer l'avenir de quelqu'un (po)skrbeti za bodočnost kake osebe
assurez-vous si la porte est bien fermée prepričajte se, če so vrata dobro zaprta
les mairies assurent une permanence le dimanche županstva poslujejo ob nedeljah