Franja

zaganja|ti (-m) zagnati motor: anlassen; kurbeln

zagánjati (živino) faire avancer, pousser ; (tehnika) actionner, entraîner, commander

zaganjati se prendre son élan (ali de l'élan), s'élancer
zaganjati se v se précipiter contre quelque chose, se cogner dans, harceler, brusquer quelqu'un

zagánjati (-am) | zagnáti (-žênem)

A) imperf., perf.

1. avt. avviare, mettere in moto:
voznik je nekaj minut zaganjal avtobus al conducente ci vollero alcuni minuti per mettere in moto l'autobus

2. scagliare, gettare; avventare:
zagnati kozarec ob tla scagliare il bicchiere a terra

3. condurre:
zaganjati krave na pašo condurre le vacche al pascolo

4. (poganjati, pognati) mettere germogli

5.
zaganjati smeh ridere
zaganjati vrišč gridare, strillare

B) zagánjati se (-am se) | zagnáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

1. avventarsi:
pes se je zagnal na vsiljivca il cane si avventò sull' intruso

2. slanciarsi, scagliarsi, buttarsi:
pren. zagnati se na delo immergersi nel lavoro, buttarsi a lavorare

zagánjati -am
I. pokretati, stavljati u pogon, puštati u rad: zaganjati avtomobilski motor
II. zaganjati se
1. zatrčavati se: zaganjati se pri hoji
2. zalijetati se, zaletati se: zaganjati se pri govorjenju
3. udarati: veter se zaganja v hišo; voda se zaganja ob obalo
4. napadati: pes se zaganja v tujca; kritik se zaganja v pisatelja
5. bacati se, skakati: ribe se zaganjajo iz vode

zagánjati -am nedov., заганя́ти -ня́ю недок.

zagánjati -am nedov.
1. a propulsa
2. a lansa, a arunca

zaganja|ti se (-m se) zagnati se pes v koga: (jemanden) anspringen; valovi: branden; veter: tosen, böig blasen; figurativno v kaj: anlaufen gegen

ankurbeln zagnati, zaganjati (motor); figurativ pospeševati, podžigati

anlassen^* pustiti vklopljeno; pustiti na (čem), obdržati na; einen Motor: zaganjati; Technik Stahl: popuščati, popustiti; figurativ jemanden anlassen prijeti, nadreti; sich (gut/schlecht) anlassen (dobro/slabo) se začenjati

bacchor -ārī -ātus sum (Bacchus)

I. intr.

1. bakhovo obhajati, Bakhov praznik slaviti: Baccha bacchans Pl., bacchari cum aliquo Plin.; od tod bacchantēs -ium (pesn. -um), f = Bacchae, bakhantke: bacchantium fremitus, bacchantium lusus Cu., similes bacchantibus Cu., Cithaeron … bacchantum voce sonabat O., bacchantum ritu O.

2. pren.
a) (o ljudeh nasploh) α) bakhantsko razgrajati, divjati, vreščati, besneti: Vulg., tum baccharis, tum furis Ci., quanta in voluptate bacchabere? Ci. se boš po bakhantsko naslajal, bacchari in vestra caede Ci., non ego sanius bacchabor Edonis H., bacchans et grassans Suet. besneči grozovitež. β) divje poditi se, dreviti se, bloditi, klatiti se: Lucr., Lamp., Cl., medias Italum per urbes V., saevit inops animi (regina) totamque incensa per urbem bacchatur V.
b) (o živahnem govorniku ali njegovem govoru) bakhantsko vnemati se: quod eos, quorum altior oratio … esset …, furere atque bacchari arbitraretur Ci., dicendi genus, quod … inanibus locis bacchatur Q.; (o pesniku) z bakhantskim zanosom naslajati se: ad aras Stat.; (o zamaknjeni vedeževalki) besneti: immanis in antro bacchatur vates V.
c) (o rečeh) α) divjati, besneti, vihrati: Val. Fl., Boreas bacchatur ab arcto O., bacchante vento H., fama bacchatur per urbem V. se bliskoma širi. β) (šalj.) prekipevati: ubi bacchabatur aula, cassabant cadi Pl.

— II. trans.

1. Bakha klicati, bakhovski klic (euhoe) zaganjati: euhoe bacchantes Cat.

2. pt. pf. bacchātus 3 (s pass. pomenom) od bakhantk zdivjan, od bakhantovanja odmevajoč, bučeč: Val. Fl., Stat., Cl., bacchata iugis Naxos V., virginibus (grški dat.) bacchata Lacaenis Taygeta V. koder so se drevile besneče lakonske device.

3. v bakhantskem zanosu pesniti: carmen Iuv.

kurbeln vrteti, sukati; einen Motor: zaganjati; in die Höhe kurbeln/nach unten kurbeln zapreti/odpreti, zvrteti gor/dol

per-torqueō -ēre (per in torquēre)

1. skremžiti: ora sapore Lucr.

2. zaganjati, metaf. = bruhati: senticosa verba Afr. fr.

utjerávati utjèrāvām, utjerívati utjèrujēm (ijek.), uterávati utèrāvām, uterívati utèrujēm (ek.)
1. seganjati v
2. zabijati
3. zaganjati, poganjati, metati
4. izterjevati: utjeravati dugove

zagòniti zàgonīm (se) zaganjati (se), zaletavati (se)

заганя́ти -ня́ю недок., zagánjati -am nedov.

arietō -āre -āvī -ātum(ariēs)

1. (o ovnu) zaganjati se, trkati: Sil., cornibus conitier in me arietare Acc. ap. Ci.

2. pren.
a) kakor oven zagnati (zaganjati se), zade(va)ti drug ob drugega: pars (equitum) arietat in portas V., acies inter se arietant Sen. ph., ar. in clipei orbem Val., Fl.; abs.: quae casus incitat, saepe turbantur et cito arietant Sen. ph., tecta contrario ictu arietant Sen. ph.; spotakniti (spotikati) se ob kaj, nad čim: longam viam ingressus es; et labaris oportet et arietes et cadas Sen. ph., nihil lubrici superest: nihil, in quo arietet aut labet Sen. ph.
b) trans. zade(va)ti, udariti (udarjati), biti ob kaj, butniti (butati) ob kaj: nostras aedīs Pl. ob našo hišo, Macedonem... arietavit in terram Cu. je treščil z glavo ob tla, arietati inter se dentes Sen. ph. šklepetajoči; pren.: ubi aliquid animam insolitam arietari percussit Sen. ph. nenavajeno pretresov.

iaculor -ārī -ātus sum (iaculum)

I. intr. metalno kopje (oščep) vreči, — metati: totum diem iaculans Ci., magnam laudem consequi equitando, iaculando Ci., iaculantium ictūs Plin.; metaf. metati komu kaj na (v) oči, napadati ga —, zaganjati se vanj s čim: probris procacibus in aliquem L., sententiis obliquis in uxorem Q. —

II. trans.

1. kaj vreči, metati, lučati, zagnati (zaganjati): Hector Danaum Phrygios iaculatus puppibus (na ladje) ignes V., iaculari missilem ignem in obsessos T., silicem in hostes O., saxa lacerto O., umbram, lucem Plin., fulmina Plin., Ap., duros imbres Col. poet. (o Jupitru), urceolum … in caput alicuius Petr.; refl.: iaculari se
a) vreči se, zagnati se: se praecipiti pondere Lucan., se in confertissima hostium tela Fl.
b) vzpe(nja)ti se: avium more se in altum Cl. (o vrvohodcu).
c) (o plamenu) bukniti, kvišku planiti, — buhati: ex ea parte se iaculari atque emicare Ap.
č) naprej se pomikati: in quas partes sese iaculetur (cometes) Plin.

2. metaf. (iz)bruhati, izustiti: verbum Lucr., probra in aliquem L., dicta in calvos Petr., sententias vibrantes digitis Q., convicia in aliquem Aug.

3. occ.
a) za kom ali čim vreči, — metati, — streljati, kaj s kopjem, s strelo zade(va)ti, — ubi(ja)ti, ustreliti: cervos H., arces sacras H. (o Jupitru), aëra misso vacuum disco O., pedes elephantorum Plin.
b) metaf. gnati se za čim, poganjati se za kaj: multa H. — Act. soobl. iaculō -āre -āvi -ātum: Ven., Isid.; pass.: iaculari Ap., iaculatur Isid., iaculatus 3 Lucan., Tert., Arn., Aug.

incursitō -āre (frequ. k incursāre)

1. (slučajno) zaleteti (zaletavati) se v koga, zade(va)ti se ob koga: per frequentia urbis loca properanti in multos incursitandum est Sen. ph.; pren.: totā vitā incursitamus Sen. ph. se zadevamo, spotikamo.

2. (nalašč) zaletavati ali zaganjati se v koga, proti komu, napadati koga: nobis iram figuremus … incursitantem Sen. ph., alter in alterum incursitate Sen. ph.

in-cursō -āre -āvī -ātum (frequ. k incurrere)

1. (slučajno) zaleteti (zaletavati) se, zadevati se: delphines altis incursant ramis O., (Cyclops) luminis orbus incursat rupibus O.; metaf.: i. oculis Q. v oči priti, srečati, cui nullus alius color incursaverit Plin. z nobeno drugo barvo zmešan.

2. (kot voj. t. t.: nalašč) zaganjati (zaletavati) se, naskakovati, napadati: iuventus in agmen hostium incursavit L.; tudi trans.: Pl., Amm., nutantem aciem equitatus incursat T., agmen incursatum (vznemirjeno) ab equitibus hostium L.; pren.: i. in amicos atque inimicos Corn. sovražno ravnati z … , incursabit in te dolor Ci. te bo popadla, bo prešla nate; abs.: quodsi febris incursat Cels. če pritisne; occ. vdirati (vdreti) na kako ozemlje, bojevati se po … : Volsinienses agros Romanorum incursavere L., agrum suum ab accolis Gallis incursari L.