Franja

zadrž|ati (-im) zadrževati vzmet, človeka: zurückhalten, verhalten; (vzeti čas/na kratko zaustaviti) aufhalten; vzmet, tek stroja ipd.: hemmen, bremsen; izbruh čustev, močno željo: unterdrücken; izplačilo, denar: einbehalten, zurückbehalten
zadržati sapo die Luft anhalten

zadr̀žati -žīm
I.
1. zadržati: zadržati konje, vodu, dah, robu, goste na večeri, koga od puta, što od plate, uspomene u pameti, u sjećanju; ja ću te zauvijek zadržati u srcu
2. pridržati: zadržati novac za sebe
3. obdržati: zadržati šešir na glavi, vlast u svojim rukama
II. zadržati se
1. zadržati se: zadržati se s kim u razgovoru
2. zdržati se: zadržati se smijeha
3. zadržati se, pomuditi se: zadržati se pola sata kod prijatelja

zadržáti, zadrževáti retenir, arrêter, empêcher; contenir, réprimer

zadržati se se retenir, se contenir; (pomuditi se) s'arrêter, s'attarder, séjourner (quelque temps); (vesti se) se conduire, se comporter; (biti zadržan) être réservé (ali retenu), rester sur la réserve
zadržati sapo retenir son souffle
zadržati solze retenir (ali contenir, refouler, comprimer, dévorer) ses larmes
ne zadržati laisser aller les choses, laisser les choses suivre leur cours

zadržáti (-ím) | zadrževáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. trattenere, fermare:
zadržal je psa, da ni planil na tujca trattenne il cane affinché non aggredisse il forestiero

2. mantenere, tenere:
peč zadrži toploto la stufa mantiene il caldo

3. ostacolare, impedire:
zadržati epidemijo impedire la diffusione dell'epidemia

4. rattenere, trattenere, soffocare, frenare:
zadržati solze rattenere le lacrime
zadržati radovednost frenare la curiosità

5. trattenere:
zadržati koga na kosilu trattenere qcn. a pranzo
zadržati koga v bolnišnici trattenere qcn. all'ospedale

6. (obdržati) mantenere:
zadržati funkcijo mantenere la carica

B) zadržáti se (-ím se) | zadrževáti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. trattenersi, soffermarsi:
spotoma se bomo zadržali v Škocjanskih jamah strada facendo ci tratterremo nelle grotte di S. Canziano

2. controllarsi; frenarsi:
ob pogledu na ponesrečence se ni mogel zadržati alla vista degli infortunati non potè frenarsi

3. star. comportarsi (con), trattare:
spoštljivo se zadržati do koga trattare qcn. con rispetto

zadržáti -im, zadrži -ite, zadržal -ala
I.
1. zadržati: zadržati koga na poti; zadržati koga doma
zadržati koga kod kuće; zadržati koga pri kosilu
zadržati koga na ručku; zadržati sapo
zadržati dah
2. zaustaviti: zadržati konja v teku, kolo
zaustaviti konja u trku, točak
3. spriječiti, sprečiti, zadržati: zadržati nesrečo; nisem mogel priti, opravki so me zadržali
II. zadržati se
1. zadržati se, proboraviti, ostati: zadržati se pol ure v uradu, pri sosedu
2. vladati se: le glej, kako se boš zadržal

zadržáti, zadrževáti retener; detener; impedir; reprimir

zadržati se detenerse; (muditi se) demorarse
zadržati sapo (solze) retener el aliento (sus lágrimas)
zadržati glasen smeh reprimir una carcajada
ne zadržuj se dolgo! ¡no te detengas en venir!

zadržáti -ím dov., затри́мати -маю док., утри́мати -маю док., стри́мати -маю док., затамува́ти -му́ю док.

zadržáti -ím dov.
1. a opri
2. a ţine, a reţine

zadŕžati zadrževáti to keep back, to hold back, to retain; to detain, to restrain; to withhold; (ne vrniti) not to return; (ustaviti) to stop, to hold up

zadŕžati, zadrževáti sapo to hold in one's breath
zadŕžati, zadrževáti solze to hold back one's tears
kaj te je zadržalo? what kept you?
ne bom vas dolgo zadrževal I shan't take up much of your time
ne smem vas več zadŕžati, zadrževáti I mustn't keep you any longer
zadŕžati, zadrževáti se to be delayed, to stay (too) long, to make a stay
za krajši čas se zadŕžati, zadrževáti (se muditi) to sojourn (v, pri in, with)
zadŕžati, zadrževáti se pri predmetu to dwell upon a subject
obširno se zadŕžati, zadrževáti ob to expatiate on (ali upon)
kako se je zadrževal (obnašal)? how did he behave?
zadŕžati, zadrževáti predpis to withhold (ali to hold in abeyance, to stay) a regulation

zadrž|ati se (-im se) zadrževati se sich zurückhalten; nekje: verweilen, sich aufhalten
zadržati se pri kaki temi: verweilen bei
| ➞ → obnašati se

zadržáti se -ím se dov., забари́тися -рю́ся док., затри́матися -маюся док.; пробу́ти -бу́ду док.

abschlagen^*

1. mit einem Hieb, einen Ball, eine Bitte, einen Feind: odbiti, Bälle: odbijati; Bäume, Äste: sekati, odsekati, posekati; Früchte: klatiti, sklatiti

2. (abbauen) ein Zelt, ein Gerüst: podreti, odstraniti

3. (ableiten) einen [Fluß] Fluss: speljati drugam, preusmeriti

4. Technik zadrževati, zadržati; (wegdrücken) odrivati, odriniti

5. sich abschlagen (absetzen) Feuchtigkeit: usedati se sein Wasser abschlagen mokriti, iti na vodo

alligō (adligō) -āre -āvi -ātum

I.

1. privez(ov)ati (naspr. solvere): Q., homines sceleris... damnati, ad supplicium traditi, ad palum adligati Ci., cuius ad statuam (Siculi) te praetore adligabantur Ci., all. catulos Varr., canem ad ostium Sen. rh., canem alligare et solvere Ph.

2. occ.
a) agr. trte privez(ov)ati (h kolju, na drevesa): vitem, vineas Col.
b) obvez(ov)ati, zvez(ov)ati, vezati: Dolia... viti siccā alligato. Si... bene alligaveris... Ca., sic sirpata dolia quassa, cum alligata, dicta Varr.; pesn.: moenia spissa vallatā coronā alligat Sil.
c) z(a)vez(ov)ati, zadrgniti (zadrgovati): manipulos Col., sarcinulas Plin. iun., in quibus (virginibus) nihil esse alligati decet nec astricti: solutis itaque tunicis utuntur Sen. ph.
č) obvez(ov)ati (rane, telesne dele): vulnus Ci., L., Iust., alicuius oculum Ci., crus, bracchium Sen. ph., fracturas Hier., caput fasciā Plin., caput lanā Mart.
d) zvezati = v spone dati (naspr. solvere, revincire): alliga, inquam, colliga Pl., all. servum Col., non enim alligabitur infans Q., victus... adligari se ac vēnire patitur T., leones alligati Sen. ph.; subst. pt. pf. alligātī -ōrum, m zvezani, v spone dani sužnji: Col.

II. pren.

1. (z)vezati = držati, zadrž(ev)ati, ovirati: voltum alligat quae tristitas? Pac. ap. Non. je vzrok, da tako strmo gledaš? torpor gravis alligat artūs O., hic... navīs... unco non alligat ancora morsu V., ancora unco dente... adligavit alterius (navis) proram L., quos (mortuos)... palus inamabilis undā alligat et... Styx... coërcet V., hanc beluam vinctam auspiciis, alligatam more maiorum, constrictam legum catenis solvit lege curiata consul Ci., cum videas civitatis voluntatem solutam, virtutem (krepkost, odločnost) alligatam Ci. ep., cedendum enim est celeriter, ne forte qua re impediar atque alliger Ci. ep. da... mi ne veže rok;
a) pri šahu podobni igri alligatus calculus Sen. ph. „vezan kamenček“ = kamenček, ki se ne sme več potegniti.
b) kemično (z)vezati, spojiti (spajati): arenae, quae humore alligantur Sen. ph., qui (fons) putria terrae alligat Lucan., massa modo lactis alligati Mart. usirjenega (kislega) mleka.
c) slikarsko: ita colorem alligat, ut elui postea non possit Plin. „veže“ = ustvari barvo

2. (z vezmi prijateljstva, dobrohotnosti idr.) (na)vezati na koga (kaj), nakleniti (naklepati) na koga (kaj): eo pacto alicui filium Ter., non modo beneficio, sed etiam benevolentiae significatione adligari Ci.

3. ret. (na kak zunanji zakon) navez(ov)ati, vezati, podvreči kaj čemu, podrediti kaj čemu: ut verba neque adligata sint quasi certa lege versus neque ita soluta, ut vagentur Ci., tamquam orationem ad rhythmos alliget Q., (poësis) alligata ad certam pedum necessitatem Q. vezano na neko silo metruma, ad omnia verba se alligare Q. strogo se držati naučenega besedila, alligare artem ad exitum (uspeh) Q.

4. (nravno) vezati, obvez(ov)ati, zavez(ov)ati, dolžnost naložiti (nalagati) komu: iureiurando alligat (lenonem) Pl., caput suum alligabit Pl. bo zastavil, intellegebant ea lege se non teneri, sed ne nova lege adligarentur, laborabant Ci., Roscium stipulatione adligare Ci., nullam... civitatem se in Graecia nosse, quae... foedere iniquo adligata quas nolit leges patiatur L., adligati adulatione T.

5. se scelere alligare okriviti se z zločinstvom, obdolžiti se zločinstva, krivega se delati zločinstva: ne L. Flaccus nunc se scelere adliget Ci.; z gen.: hic furti se adligat Ter.; od tod alligatus (adligatus) zapleten v kaj, sokrivec, sookrivljen(ec): in quo (iudicio) adligatum Oppianici nomen primum esse constabat Ci.

arceō -ēre -uī (-)

1. ograditi, zagraditi (zagrajati), zajeziti, zadrž(ev)ati: nos flumina arcemus Ci., (alvus) arcet et continet, quod recepit Ci.; pren. zadrž(ev)ati, utesniti (utesnjevati), brzdati: videbam... audaciam... non posse arceri otii finibus Ci., summus ipse deus, arcens et continens ceteros (orbes) Ci.

2. odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, odgnati (odganjati), odpraviti (odpravljati), zadrž(ev)ati, braniti komu kaj, preprečiti (preprečevati) komu kaj; abs.: arcuit omnipotens O.; z acc.: eos neque portae neque muri hostium arcuerant L., teneras arcebant vincula palmas V., odi profanum vulgus et arceo H., arc. somnos O., bellum, commeatūs praesidii Romani L., arma Vell., furorem Lucan., ignotos et aliis offensos... procul arcebat T., arc. vim extremam, mortem, imbrem et ventum T., solem Plin., prospectum Gell., aquam pluviam Dig.; v pass.: ille... scit, ut hostium copiae, tu, ut aquae pluviae arceantur Ci.; z abl. instrumenti: ferro... eam arcere contumeliam statuunt L., hostes missilibus Cu.; izhodišče z abl.: aliquem aditu, reditu, ascensu, agro, Galliā Ci., transitu hostes Ci., hostem transitu amnis Cu., aliquem longe Latio V., externos finibus suis O., aliquem foro L., aliquem rapinis Vell., aliquem foribus T., aquā et igni aliquem arc. (gl. aqua) T., arceri progressu Suet.; s praep. a(b): tu, Iuppiter,... hunc et huius socios a tuis ceterisque templis... arcebis Ci., aliquem a progressu arcere Ci., arcere aetatem a libidinibus, homines ab iniuria, ab improbitate Ci., pecus a praesepibus V., famulas a limine templi O., aliquem ab amplexu O.; pesn. (u)braniti, (ob)varovati koga pred čim: Aenean arcete periclis V., (portus) classes aquilonibus arcet H., irascar amicis, cur me funesto properent arcere veterno H.; z dat. commodi: hunc (asilum) arcebis gravido pecori V.; skladi: arcere, ne... L., aliquem arcere non quire, quin... L.; pesn. in poklas. z ACI: plagam sedere cedendo arcebat O., dictis, quae clamor ad aures arcuit ire meas O., nec Augustus arcuerat Taurum... hostiles exuvias... conferre T.

arrest¹ [ərést] prehodni glagol
ustaviti, ustavljati; zadržati, prijeti, aretirati; privlačiti; prikleniti, ovirati; preprečiti; izključiti, odklopiti

pravno to arrest judgement odložiti obsodbo
to arrest s.o.'s attention pritegniti pozornost

arrêter [arɛte] verbe transitif ustaviti, zadržati; zajeziti; prekiniti; zapleniti; odločiti, določiti; juridique aretirati, zapreti; najeti (sobo); zaključiti (konto); verbe intransitif ustaviti se, obstati

s'arrêter ustaviti se, obstati; segati (à do) (obleka); nehati teči; odločiti se (à za); ozirati se (à na); muditi se, zaustaviti se, vztrajati (sur pri)
arrêtez! stojte!
dites au chauffeur d'arrêter recite šoferju, naj ustavi
elle travaille sans cesse, elle n'arrête pas kar naprej dela, nič se ne ustavi
arrêter un compte zaključiti račun
arrêter un domestique najeti služabnika
arrêter son choix sur quelque chose odločiti se za kaj
mon choix s'est arrêté sur ... odločil sem se za ...
arrêter le lieu, le jour du rendez-vous določiti kraj, dan sestanka
ici, je vous arrête tu bi vas prekinil, ustavil (v pogovoru)
s'arrêter de courir nehati teči
s'arrêter net nenadoma se ustaviti
il vient de se faire arrêter pravkar so ga aretirali

attarder [-rde] verbe transitif zadržati, povzročiti zamudo (quelqu'un komu)

les embouteillages nous ont attardés prometni zastoji so vzrok naše zamude
il a été attardé par l'orage nevihta ga je zadržala
s'attarder zakasniti se, zamuditi se, zadržati se
s'attarder chez quelqu'un zadržati se pri kom (prek predvidenega časa)
s'attarder sur un sujet zadržati se pri kakem predmetu

attineō (adtineō) -ēre -tinuī -tentum (ad in tenēre)

I. trans.

1. (trdno) držati, zadrž(ev)ati, pridrž(ev)ati: nunc iam cultros adtinet Pl. ima že nož trdno v rokah, nunc eandem (pallam) ante oculos attines Pl. držiš trdno v rokah pred mojimi očmi, testīs vinctos attines Pli., ni proximi prensam dextram vi attinuissent T., Anniam Rufilam attineri publicā custodiā iussit T., attinere armatos viros castris, aliquem carcere T., signatum argentum fisco... attinebatur T., valetudine infensa domi attineri T.; pren.
a) zadrž(ev)ati: oblitus Arruntium, ne in Hispaniam pergeret, decimum iam annum attineri T., iustitio ob amissum Augustum, post discordiis attinmur T.
b) duševno držati, (nase) vezati: ita me vadatum amore vinctumque adtines Pl., me Caesaris oratio unctis unguibus attinet Fr.

2. occ.
a) koga muditi, za nos voditi: ita me attinuit, ita detinuit Pl., comperior Bocchum... simul Romanum et Numidam spe pacis attinuisse S.
b) obdržati, v oblasti imeti: quam attinendi magni dominatus sient Ci. poet., ripam Danubii legionum duae in Pannonia... attinebant T.

— II. intr.

1. do česa držati, do česa razprostirati se: qui in Europa sunt (Scythae), a laevo Thraciae latere... ad Tanaim... attinent Cu.

2. pren. spadati kam, zadevati kaj, nanašati se na kaj, tikati se koga, česa, brigati koga: negotium hoc ad me attinet Pl., scin adeo ad te attinere hanc omnem rem? Ter., incensi studio, quod ad agrum colendum attinet Ci., nunc nihil ad nos de nobis attinet, ante qui fuimus Lucr., tamquam ad rem attineat quidquam H.; pogosten je obrat quod attinet ad aliquid ali ad aliquem kar se koga ali česa tiče, kar kaj ali koga zadeva: aibat... sese velle facere, quod ad hanc rem attinet Ter., qui omnes, quod ad me attinet (za moj delež), vellem vivere Ci., id quod ad me nihil attinet Ci. kar mi ni nič mar, kar je zame nepomembno, quod ad provinciarum administrationem attineret L., quod ad me attinet, ipse hoc bustum ante non videram Cu.; attinet aliquid ali attinet (večinoma z inf. ali z ACI), toda le v zanikanih stavkih ali vprašanjih z nikalnim pomenom = na tem je, kaj (nič ne) zaleže (pomaga), koristno (primerno) je, ima kaj (nima nič) v sebi: ea re non venit, quia nihil attinuit Ci. ep., illi... ea conquisierunt, quae nihil attinebant Corn., quae nihil attinent H., neque enim attinet Q. ne spada sem, neque quemquam attinebat id recusare Ci., si eandem vim habent adversaria quam tabulae, quid attinet codicem instituere? Ci. če imata..., kaj naj koristi napraviti si...? čemu si napraviti...? nihil attinet me plura scribere Ci., qui vir fuerit, me dicere quid attinet? Ci. čemu bi pravil? quid attinuit eum potissimum nuntiare? Ci. čemu je bilo treba...? ali je moral prav on...? nec victoribus mitti attinere puto L., dici plura non attinet Cu.

behalten^* obdržati (für sich zase), die Geduld, Nerven, einen klaren Kopf: ohraniti; zu Tisch, zum Essen: zadržati; er behielt von einer Krankheit/einem Unfall ... bolezen/nesreča mu je pustila ...; ne izgubiti; etwas im Auge behalten ne izgubiti iz oči; den Kopf oben behalten ne izgubiti poguma; sich in Gewalt behalten ne izgubiti oblasti nas seboj

bremsen zavirati, zavreti; figurativ jemanden zadrževati, zadržati