Franja

zadira|ti (-m) zadreti schlagen in

zàdirati -rēm
1. zadirati
2. posegati: to zadire u moje interese

zadírati enfoncer

zadirati se pénétrer; pousser des cris perçants, crier
zadirati se nad kom crier après quelqu'un, vociférer contre quelqu'un, familiarno enguirlander, engueuler quelqu'un

zadírati (-am)

A) perf. ficcare, conficcare, infiggere

B) zadírati se (-am se) perf. refl. conficcarsi

zadírati -am
I. zabadati: zadirati kole v zemljo; grablje se zadirajo v rušo
grabulje se zabadaju u busenje: les se zadira
drvo se zacjepljuje (-ce-)
II. zadirati se izdirati se na koga, vikati na koga: zadirati se na koga, nad kom

zadírati -am nedov., впина́ти -на́ю недок.

zadira|ti se¹ (-m se) zadreti se trni: eindringen; kremplji: sich eingraben

zadira|ti se² (-m se) zadreti se na koga: (jemanden) anschnauzen; na podrejenega: (jemanden) anfahren
zadirati se drug na drugega einander anschnauzen

zadírati se (-am se) perf. refl.

1. alzare la voce; urlare

2. rimbrottare:
za vsako malenkost se zadira name per ogni nonnulla mi rimbrotta

zadírati se

zadirati se nad kom hablar con aspereza con alg

zadijèvati zàdijevām (ijek.), zadévati zàdēvām (ek.)
I.
1. zatikati
2. zadirati
3. začenjati: zadijevati kavgu
4. dražiti, zbadati, nagajati: zadijevati koga; svetio se na njoj zbog šala seoskih cura koje su ga zadijevale; nemoj više mene da zadijevaš
II. zadijevati se
1. zatikati se
2. zadirati se
3. začenjati se
4. dražiti se, nagajati si: ako se ne svađaju, a oni se zadijevaju uzajamno

впина́ти (упина́ти) -на́ю недок., zadírati -am nedov., upérjati -am nedov.

brȅcati -ā
I.
1. zveneti, doneti: srebrno je zvonce brecalo
2. zvoniti: telefonsko zvonce breca
3. biti plat zvona
4. biti, utripati, kljuvati: nešto mu breca u temenu i sljepoočicama; život bujno breca
II. brecati se
1. zadirati se: brecati se na koga
2. plašiti se: dijete se u snu breca

einhaken obesiti na kavelj, pritrditi s kavljem; Technik zadirati se; prijemati v; sich bei jemandem einhaken prijeti koga pod roko; bei etwas einhaken poprijeti za

increpitō -āre -āvī -ātum (frequ. k increpāre)

1. ponovno zaklicati komu, bodriti koga: tum Bitiae dedit (vinum) increpitans V. spodbujajoč ga.

2. ponovno zakričati nad kom, nahruliti koga, zadirati se v koga, nad kom, hudo (o)zmerjati, venomer grajati koga, zasmehovati; abs.: verbis increpitans adiecit … L., hostis amare, quid increpitas V.; z acc. personae: Stat., increpitare Belgas, qui se dedissent C.; z dat. personae: tibi ob invidiam Nereides increpitarent Pr. iz nevoščljivosti; z acc. rei: pertinaciām praetoris i. L., zephyros morantes V.; s kavzalnim stavkom: increpitare vocibus, quod … C.; pri poznejših piscih tudi: i. alicui rugas Pr., i. alicui ignaviam Val. Max. očitati; z gen. rei: i. aliquem morae, segnitiae Sil. zmerjati zaradi … , zmerjajoč dolžiti … ; pesn.: pectora languentia dextrā i. Stat. za kazen tolči.

izbrecívati se izbrècujēm se zadirati se, obregovati se: izbrecivati se na koga

ìzdirati -rēm
I.
1. garati: onda su vrijedne žene izdirale
2. oditi, izgubiti se: svi ostali, koji ovde posla nemate, izdirite; gubi se odavde, izdiri iz sobe
3. ekspr. popihati jo, ucvreti jo: oni što igda koji može zagrebi, te izdiri bez obzira ka Beogradu
4. s težavo se izkobacati: upadali su u vodu, pa su se neki davili, a neki su izdirali na breg
5. trgati, mučiti: to ti izdire živce; izdirati dušu
II. izdirati se zadirati se: kad čovjek ima pravo, onda nema potrebe da viče i da se izdire; nemojte se izdirati niti mi kao vašem čirici zapovedati; izdirati se na koga

kòsiti kȍsīm
I. kositi: kositi travu, sijeno, seno, žito; smrt kosi, mitraljezi kose
II. kositi se
1. kositi se: trava se nerado kosi ako je suha, suva
2. kolidirati, križati se: naši se interesi kose; časovi se kose
3. kresati se: konj se kosi
4. zadirati se na koga, jeziti se na koga: ljubo moja, ne kosi se name
5. klati se: nade dva bravca, a oni se jednako kose

lātrō¹ (pri poznejših pesnikih lătrō) -āre -āvī -ātum (prim. lāmentum)

I. intr.

1. (o psih) lajati: Suet. fr., quod si luce quoque canes latrent Ci., cum iam (sc. canes Molossi) latrant Lucr., l. pro re domini Ph., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., multum latrante Lycisca (psica) V., ingens ianitor antro aeternum latrans V., exoranda canis tria sunt latrantia colla Pr.; impers.: scit, cui latretur O.; subst. pt. pr. lātrāns -antis, m lajavec, bevskač, bevskalo, ščevkalec = pes: Ph., in inmeriti fatum latrantis O., ille (sc. aper) … latrantes dissipat ictu O., quicquid enim a nobis acceperat de cena, latranti sparserat Petr.

2. metaf.
a) (o ljudeh, zlasti slabih govornikih in jezikačih) lajati = revs(k)ati, rentačiti, zadirati se, zmerjati, jeziti se na koga, ujedati se, razburjati se, kričati, dreti se, hrumeti: latrant enim iam quidam oratores, non loquuntur Ci., ad clepsydram l. Ci., miserque rumperis et latras H. rentačiš, da bi skoraj počil, quos (sc. Cicero) ait latrare, non agere Q.
b) pesn. (o abstr. in stvareh) besneti, rohneti, rojiti, bučati: Cl., animus cum pectore latrat Enn., undae latrantes V. ali latrantes undae Sil. bučeči, stomachus latrans H. kregajoča se (= zavijajoča) čreva, curae latrantes Petr., latrant praecordia tactu Stat. —

II. trans.

1. (za)lajati na koga, nad kom: Gell., Aur., etiam me meae latrant canes? Pl., senem … adulterum latrent Suburanae canes H., venaticus … cervinam pellem latravit in aula H.; v pass.: latrari a canibus Plin., non latrari a cane membranam a secundis canis habentem leporis fimum vel pilos tenentem Plin.

2. metaf. (o ljudeh)
a) lajavo izgovoriti (izgovarjati, izustiti, reči, povedati, deti), (o)glasiti se, (o)zmerjati, (o)psovati: si quis opprobriis dignum latraverit H., latrat … in toto verba canina foro O., magnas latrantia pectora curas Stat.
b) glasno in silovito zahtevati: nonne videre nil aliud sibi naturam latrare, nisi ut … ? Lucr.

nabrecívati se -brècujēm se zadirati se: nabrecivati se na koga