Franja

zabi|ti¹ (-jem) žebelj: einschlagen, eintreiben, einhämmern, z žebljem: einnageln, annageln, nageln, zunageln, zuschlagen; z več udarci: festklopfen; kol v zemljo: einrammen, rammen in
figurativno zabiti klin med einen Keil treiben in/zwischen
zabiti v zavest ins [Bewußtsein] Bewusstsein hämmern
zabiti gol šport ein Tor schießen

zabi|ti² (-jem)
zabiti denar Geld vergeuden
zabiti čas die Zeit vergeuden, namerno: die Zeit totschlagen

zabi|ti³ (-jem) koga: spitz zurechtweisen, in Verlegenheit bringen

zàbiti zȁbijēm
I.
1. zabiti: zabiti ekser, čavao u dasku, klin u stijenu
2. zasaditi: zabiti komu nož u leđa
3. potegniti: zabiti glavu među ramena
4. zabiti nokte u ledinu pobegniti
5. zabiti, vbiti: zabiti komu što u glavu
II. zabiti se
1. zabiti se
2. zabiti se, skriti se: zabio se negdje iza kuće, pa ga nema

zàbiti zàbudēm prisl. pozabiti: ne zabudi čiji hljeb jedeš

zabíti¹

zabíti v to drive in, to beat in, to ram in(to), to hammer in(to); to knock in
zabíti drog v zemljo to sink a post
zabíti žebelj to drive a nail in

zabíti (kol) enfoncer, ficher, planter ; (žebelj) clouer

zabiti komu kaj v glavo (figurativno) fourrer quelque chose dans la tête de quelqu'un, inculquer, graver dans la mémoire

zabíti (-bíjem) perf. glej zabijati | zabiti

zabíti zabijem, zabij -te, zabil -ila
I.
1. zabiti, zakucati, ukucati: zabiti žebelj v desko
ukucati čavao, ekser u dasku; zabiti vrata z žeblji
zakucati, zakovati vrata čavlima, ekserima
2. začepiti: zabiti sod
začepiti bačvu, bure; zabiti veho
zavranjiti bure
3. ekspr. dati: zabiti gol
4. proćerdati: denar, premoženje
5. profućkati, protratiti, protraćiti: zabiti čas z zabavo
6. utjerati (-te-): zabiti komu kaj v glavo
7. poklopiti koga: to ga je zabil
II. zabiti se ekspr. sakriti se, povući se u samoću

zabíti (kol) hincar, hundir

zabiti žebelj clavar un clavo

zabíti -bíjem dov., заби́ти -б’ю́ док., вби́ти вб’ю док.

zabíti zabíjem dov. a înfige, a bate, a vârî, a pironi

zábiti² (= pozabiti) to forget

zábiti -im ekspr. zaboraviti: ne zabi me; nikoli te zabil ne bom

заби́ти -б’ю́ док., zabíti -bíjem dov., ubíti ubíjem dov.

zabi|ti se (-jem se) zabijati se

1. (zaleteti se) v kaj/koga aufprallen (auf), einen Zusammenstoß (mit …) haben

2.
zabiti se v študij/knjige über den Büchern hocken

zabiti vodnjak moški spol der Rammbrunnen

adigō -ere -ēgī -āctum (ad in agere)

1. (živino, ljudi) prignati (priganjati), pritirati (naspr. abigere): oves huc Pl., lactentes ad matres Varr., pecus e vicis longinquioribus C., Italiam (v Italijo) quae vos dementia adegit? V.; jur.: arbitrum (star. = ad arbitrum) adigere aliquem Ci. koga pred razsodnika (prignati =) pozvati; o stvareh: classem e Ponto Byzantium adigi iuserat T. privesti, adigere triremes alveo Rheni T. privleči, turris adacta C. naprej porinjen; (o raznem orodju ipd.) zabi(ja)ti, nabi(ja)ti: tigna fistucis C., cuneum Sen. ph., cuneum in fissuram Col., cuneum arbori, clavum in arborem, taleam malleo, ficum alte in terram Plin., calcanea adig. Cu. pete pritisniti; (o orožju) poriniti v (skozi) kaj ali koga, zasaditi v kaj, zabosti komu kaj v kaj: ensem alicui V., harpen, ferrum per pectus O., ferrum iugulo, per obscaena Suet., ferrum alicui Iust., sibi gladium L. epit., gladium in os Fl., ictum gladii per pectus Cu. meč zavihteti in pognati skozi ..., scalprum in articulo L., pilum sub oculo Plin.; od tod met.: per galeam vulnus adigere T. zadati, vulnus alte adactum Cu. globoko zadana; occ. (strele, plamenice) pognati, metati, zavihteti: telum tormentumve (in aliquid) C., telum in litus C., vim teli intus Lucr., sagitta turbine adacta V., adig. hastas ardentes T., ignem turri Cu.; od tod pesn.: pater omnipotens adigat me fulmine ad umbras V. naj me ubije s strelo in pošlje k ..., (Salmonea) praecipitem inmani turbine adegit V. je ... treščil ob tla; abs.: mare, quod adigit ad ostium Rhodani C. ki bije ob ustje.

2. pren.
a) prignati = privesti: poenarum grave sit solvendi tempus adactum Lucr. da je prišla ura, ki bo maščevala krivdo (nekateri berejo tempus adultum), bis adactum iugo (dat.) Rhenum, bis adactum legibus Istrum Stat. je podvržen jarmu ..., podvržen (zmagovalčevim) pogojem ...
b) naganjati, priganjati, tirati, primorati, (pri)siliti: aliquem ad suspendium Pl., ad insaniam Ter., ad mortem adigi T.; abs.: adigit ita (k temu naganjata) Postumia et Servilius filius Ci. ep.; s finalnim stavkom: quae vis, vim mi afferam, ipsa adigit Pl., aquae et igni interdictione adigebantur, ut ... Ci.; pesn. in poklas. z inf.: vertere morsus in Cererem penuria adegit edendi V., cum tormentis edere conscios adigeretur, ... clamitavit T.; o stvareh: in faciem prorae pinus adacta Pr.; occ. drž.pr. in voj.: adigere aliquem ad iusiurandum C., S. ali aliquem iusiurandum Ci., C. idr. ali aliquem iureiurando (sacramento) L. koga zapriseči (zaprisegati); pogosto adigere aliquem in alicuius verba iusiurandum ali samo adig. aliquem in alicuius verba (na od nekoga sestavljeno besedilo prisege): provinciam omnem in sua et Pompei verba iusiurandum adigebat C. je zaprisegal zase in za Pompeja, tako tudi: neque se neque quemquam Batavum in verba Galliarum adegit T., Tiberius Alexander ... primus in verba Vespasiani legiones adegit Suet.; v istem pomenu tudi: Iudaicum exercitum Vespasianus, Syriae legiones Mucianus sacramento Othonis adegere T.; pass.: adigi in verba alicuius, adigi sacramento alicuius ali pro aliquo dati se komu zapriseči, s prisego se zavezati komu, zvestobo priseči mu: tribunus ... adiurat, in quae adactus est verba L. priseže na zaprisežno besedilo, provincia ... in verba Vitellii adacta T.; refl.: legiones ... se ipsae in verba Vespasiani adigunt T.; redko samo: barbaro ritu universos adigit T. zapriseže vse.

Opomba: Adaxint = adegerint: Pl.

báte bat vt.

1. biti, tolči; udarjati, udariti; zabijati, zabiti; nabijati, nabiti
□ a bate la uşă trkati, potrkati

2. mlatiti (žito)

3. poraziti

4. utripati

5.
□ a bate din palme ploskati

6.
□ a-şi bate joc de norčevati se, posmehovati se

beat in prehodni glagol
zabiti; zdrobiti, uničiti