Franja

zabeleži|ti [é] (-im) vermerken; notieren, festhalten; na koledar ipd.: vormerken

zabeléžiti to put (ali to note, to write) down; to take (ali to make) note(s) (kaj of something); (na kratko) to jot down; (vnesti) to enter, to register

zabeležite (vpišite) me za 1.000 SIT put me down for 1,000 tolars
zabeleži(te) si to, prosim! please, make a note of it!
zabeléžiti čas prihoda na delo in odhoda z dela (pogovorno) to check in, to check out; to clock in, to clock out; to sign on, to sign off

zabeléžiti noter, prendre note de, consigner (par écrit); enregistrer

zabeléžiti (-im) perf. glej zabeleževati | zabeležiti

zabeléžiti -im zabilježiti, zabeležiti: zabeležiti novico
zabilježiti novost; zabeležiti naslov, ime, uspeh

zabeléžiti anotar; apuntar; tomar nota (de)

zabeléžiti -im dov., зазна́чи́ти -на́чу́ док., занотува́ти -ту́ю док.

zabeléžiti -im dov. a nota, a însemna, a consemna

annotō (adnotō) -āre -āvī -ātum

1. pismeno zaznamovati, zapis(ov)ati, beležiti, zabeležiti (zabeleževati): adnotare quaedam ut tumida Plin. iun., de quibus in ortographia pauca annotabo Q., liber legebatur: adnotabat excerpebatque Plin. iun. beležil si je opombe k njej in jo izpisoval, tako tudi v pass.: liber legebatur: adnotabatur et quidem cursim Plin. iun.; exemplaria annotare Suet. s pripombami opremiti (opremljati), ausus est libros suos nefarios φιλαλήϑεις annotare Lact. nasloviti... knjige „φιλαλήϑεις“; z odvisnim vprašanjem: ut annotaret, quid et quando et cui dedisset Col., librum tuum legi et... adnotavi, quae commutanda, quae eximenda arbitrarer Plin. iun.; z ACI: illud adnotare succurrit unum omnino quinquennium fuisse Plin.

2. jur.
a) odsotnega vpisati, zapisati med obtožence: Icti.
b) obsojenca zabeležiti (zaznamovati) za kako kaznovanje: quos, quia cives Rom. erant, adnotavi in urbem remittendos Plin. iun., ex noxiis laniandos annotavit Suet.; ann. alicui aliquid Dig. odkazati; od tod pren. opomniti (opominjati), grajati: Icti.

3. pren.
a) duševno opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti: haec non annotamus, quamdiu ordo servatur Sen. ph., quos nostra adnotavit aetas Plin., quod etiam in testamentis debes adnotasse Plin. iun.; sed illo magis annotantur, quia... Sen. ph.; adnotatum experimentis, quod (da)... Plin. iun.; z ACI: adnotasse vos credo... iamdudum me non eligere Plin. iun., adnotatum est Thraseam contumeliam excepisse T. močno se je opazilo, pozornost je vzbudilo; v pass. z NCI: adnotatus miles praeriguisse manūs T.; z odvisnim vprašanjem: coepimus adnotare, quis rem aliquam generoso animo fecisset Sen. ph.
b) adnotari aliqua re odlikovati se, znan biti: haec litora... conchylio... adnotantur Plin.

apuntar meriti na, naperiti, pomeriti na; priostriti; s prstom pokazati; namigniti; zabeležiti; speti; zakrpati; suflirati; narekovati; napočiti, pognati; začeti se; igrati (v loteriji); pojaviti se

apuntar y no dar obljubiti, a nič dati
apuntarse cikati (vino); malo opiti se

aufnotieren zapisati, zabeležiti

consemná -éz vt. zabeležiti

consigner [kɔ̃sinje] verbe transitif, commerce konsignirati; dati blago v komisijsko prodajo; dati v shranitev (npr prtljago); zapisati, zabeležiti; kaznovati s prepovedjo izhoda, z zaporom; prepovedati dostop

consigner une bouteille zaračunati steklenico, zahtevati zanjo kavcijo
consigner quelqu'un à la porte ne hoteti koga sprejeti
consigner au procès-verbal na zapisnik dati
consigner sur un registre vpisati v register
consigner des soldats, des élèves prepovedati izhod, zapreti vojake, učence (v vojašnici, v šoli)

cōnsīgnō -āre -āvī -ātum

I.

1. udariti (udarjati) čemu pečat, pečatiti, podpečatiti, zapečatiti, s pečatom podkrepiti: Icti., epistulas, tabellas Pl., tabulae … signis hominum nobilium consignantur Ci., c. decretum L., consignata omnia ad senatum misit L., c. tabellas dotis ali samo c. dotem Suet. ženitno pismo sestaviti.

2. pren. (s pismom) potrditi (potrjati), poveriti (poverjati), izprič(ev)ati, jamčiti, porok biti: Gell., ratio certa est Atheniensium et publicis et privatis litteris consignata Ci., senatūs iudicia de illo publicis populi Romani litteris monumentisque consignata Ci., fundi publicis commentariis consignati Ci., monumentis testata consignataque antiquitas Ci. —

II. zapis(ov)ati, zabeležiti: dies apud Ennium et in maximis annalibus consignatus Ci., ut litteris consignamus, quae monumentis mandare volumus Ci.; pren.: quasi consignatae in animis notiones Ci. zarisane v dušo. — Od tod

1. adv. pt. pr. cōnsīgnanter jasno izražano; le v komp.: significantius cōnsīgnantiusque (nekateri berejo consignatiusque) dicere Gell.

2. adv. pt. pf. cōnsīgnātē jasno izraženo; v superl. cōnsīgnātissimē Gell.

enregistrer [-žistre] verbe transitif registrirati, zabeležiti, vpisati, vknjižiti, vnesti (v register); protokolirati, vnesti v uradni zapisnik; oddati (prtljago); posneti; vzeti na znanje

faire enregistrer ses bagages oddati svojo prtljago
enregistrer sur disque, sur bande, sur film posneti na gramofonsko ploščo, na trak, film
musique féminin enregistrée glasba s plošč
j'enregistre vzamem na znanje, zabeležim si to (da ne pozabim)

exscrībō -ere -scrīpsī -scrīptum

1. izpis(ov)ati, prepis(ov)ati: quasi exscribendi potestatem non haberet Ci., exscribere complura de Magonis libris Varr., tabulas in foro Ci., litteras (pisma) Ci., ex Plauti comoedia duos versus Gell.

2. napisati, zapisati, zabeležiti (zabeleževati): Col., nomina, bonos in aliis tabulis Pl., omnia Ci. fr., sacra omnia exscripta L.

3. narisati, naslikati, preslikati: imagines Plin. iun.; pren.: aliquem mirā similitudine Plin. iun. komu čisto podoben biti.

festhalten^*

1. (halten) držati, prijeti, pridržati; Technik pritrditi, pritrjati (sich se), fiksirati, podpirati, podpreti; sich festhalten držati se (an česa) , prijeti se/oprijeti se (an česa)

2. (zurückhalten) pridržati, prijeti

3. (notieren) zapisati, zabeležiti (sich si), mit der Kamera: zabeležiti, ujeti (auf na), figurativ zajeti

4. (beharren) vztrajati (bei pri), (beibehalten) ohranjati, ohraniti; (nicht aufgeben) oklepati se (česa), ne zapuščati

înscríe înscríu vt./vr.

1. vpisovati (se), vpisati (se)

2. zabeležiti

jot² [džɔt] prehodni glagol
zapisati, zabeležiti

to jot down zabeležiti

notar zabeležiti, zaznamovati; o-, za-paziti; grajati, karati

notar una falta opaziti napako
hacer notar pripomniti, omeniti; pokazati na
hacerse notar pritegniti pozornost nase
apenas se nota komaj se opazi
se le nota el buen músico vidi se mu, da je dober glasbenik