Franja

zažiga|ti (-m) zažgati (regelmäßig) ➞ → zažgati

zažígati (-am) imperf. glej zažgati | zažigati

zažígati -am zapaljivati, upaljivati

zažígati -am nedov., запа́лювати -люю недок.

zažígati -am nedov.
1. a aprinde
2. a arde

abbrennen^* intransitiv pogoreti, zgoreti; transitiv zažgati, zažigati, požigati; Textilien: smoditi

abfackeln zažigati, zažgati

incēndere^*

A) v. tr. (pres. incēndo) knjižno vžgati, zažigati, vneti, vnemati (tudi pren.)

B) v. intr. knjižno goreti

C) ➞ incēndersi v. rifl. (pres. mi incēndo) knjižno zagoreti, vneti se (tudi pren.)

upaljívati upàljujēm
I. prižigati, užigati, zažigati
II. upaljivati se vnemati se

zapaljívati -pàljujēm
I.
1. zažigati
2. prižigati
II. zapaljivati se
1. zažigati se
2. vnemati se
3. razvnemati se, navduševati se

zàžizati -ižēm zažigati

зажигать, зажечь zažigati, zažgati, prižigati, prižgati; (pren.) navduševati: zbuditi

запаливать, запалить

1. zažigati, zažgati;
з. из орудий začeti streljati s topovi;

2. spotenega konja pokvariti z napajanjem; konja izmučiti (s predolgo vožnjo)

запа́лювати -люю недок., prižígati -am nedov., zažígati -am nedov.

поджигать, поджечь zažigati, zažgati, požigati, požgati, zanetiti; zažgati, zapeči; podž(i)gati; podpihovati, (na)hujskati

fūmigō -āre -āvī -ātum (fūmus in agere)

I. intr.

1. kaditi se, hlapeti, čaditi se: fumigantes globi Gell. megleni klobčiči, montes fumigant Vulg., linum fumigans Vulg. tleči stenj.

2. kaditi, kadilo zažigati: ille bene novit fumigare Aug. —

II. trans.

1. pokaditi, prekaditi, ukaditi, zakaditi: alvos Varr., gallinaria Col.

2. kaditi s čim, kako kadilo zaž(i)gati: fumare aromata Vulg.

3. odimiti, z dimom (p)očrniti: noctu parietes fumigatos (esse) Ap.

incense² [ínsens] prehodni glagol
kadilo zažigati, kaditi s kadilom
figurativno kaditi komu, laskati

tūrificō (thūrificō) -āre (tūs (thūs) in facere) darovati kadilo, zažigati kadilo, kaditi: Eccl.

tūs (slabše thūs), tūris (thūris) (sinkop. iz *tuu̯os, to pa je izpos. ϑύος)

1. kadilo: Pl., Tib., Pr., Lucr. idr., turis lacrimae O., tria tura O. tri zrna kadila, mascula tura V. (najboljša vrsta kadila), tus metere Plin. pobirati, publice vinum ac tus praebere L., tus incendere Ci., dare tus O. zažigati = žrtvovati, dare divis tura benignis H., tura dare pro Caesare O., tura tribus digitis comprehensa in focum iactare Lact., duobus digitulis tura in bustum arae iacĕre Hier.; tus terrae = chamaepitys: Plin.

2. bot. = chamaepitys: Plin.

zažgáti (-žgèm) | zažígati (-am)

A) perf., imperf.

1. accendere, appiccare il fuoco; bruciare:
zažgati ogenj accendere il fuoco

2. incendiare; bruciare:
zažgati hišo incendiare la casa
sonce je zažgalo travo il sole ha bruciato l'erba

3. gastr. (prismoditi) bruciare:
zažgati pečenko bruciare l'arrosto

4. (razvnemati, vzpodbujati) incitare, istigare; suscitare:
zažigati upor incitare alla ribellione
zažigati smeh suscitare il riso
žganje je tako močno, da zažge po grlu una grappa così forte da bruciare la gola

B) zažgáti se (-žgèm se) perf. refl. bruciarsi vivo:
zažgati se iz protesta bruciarsi vivo in segno di protesta