zaškripa|ti (-m) (einmal, kurz) ➞ → škripati
zaškrípati zàškrīpām, zàškrīpljēm zaškripati: zaškripao je snijeg pod nogama; točak je zaškripao na pjeskovitoj cesti; zaškripati zubima
zaškripáti (vrata) grincer ; (pôd, čevelj) craquer ; (pesek) crisser
zaškripati z zobmi grincer des dents
zaškrípati to make a creaking sound, to creak; to jar
zaškrípati (-am) perf.
1. stridere, scricchiolare, cigolare:
kolesa voza so zaškripala le ruote del carro cigolarono
zaškripati z zobmi digrignare i denti
2. sferragliare (di tram, carro e sim.); sgommare (di auto)
3. pejor. cricchiare:
zaškripati na violino cricchiare sul violino
4. pren. scricchiolare:
organizacija tekmovanja je zaškripala nell'organizzazione delle gare qualcosa scricchiolava
zaškrípati -am i -pljem
1. zaškripati
2. zaškrgutati: zaškripati z zobmi
zaškrípati (kolo, vrata) chirriar ; (čevelj, pòd) crujir
zaškripati z zobmi rechinar los dientes
zaškrípati -ljem dov., заскрипі́ти -плю́ док., заскрегота́ти -гочу́ док., заскреготі́ти -гочу́ док.
zaškrípati -am dov. a scârţâi, a scrâşni, a hârâi
cigolare v. intr. (pres. cigolo) zaškripati:
la porta cigola vrata škripljejo
cijúknuti cìjūknēm, cijùknuti cìjuknēm
1. začivkati
2. zaškripati
3. zacviliti
4. zaskovikati
crepō -āre -uī -itum (onomatop.; prim. crepundia)
I. intr.
1. (za)glasiti se, (za)doneti, (za)-zveneti, (za)škripati ipd.; (o kovinskih predmetih, orožju) (za)zveneti, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)cvenketati: quid crepuit quasi ferrum modo? Pl., sinus crepantes V. šelesteča zlata tkanina, o si sub rastro crepet argenti mihi seria Pers. da bi žvenketal, aureolos manu crepantes amico donas Mart. cvenketajoče, cum primum crepuerit catena, discedet (amicus) Sen. ph., arma civilis crepuere belli Sen. tr.; (o vratih) zaškripati, zacviliti: crepuit ostium Pl., Ter., Petr., crepuit foris Pl., quidnam foris crepuit? Ter., crepuerunt fores Ter.; (o glasbilih idr. zvenečih predmetih) (za)doneti, (za)zveneti, (za)škrebetati: crepuit sonabile sistrum O., crepant cymbala et tympana Mel., lapidem … cotidiano solis ortu contactum radiis crepare tradunt Plin.; (o piskaču) (za)piskati: nec crepuit fissā me propter arundine custos (čuvaj mrliča, ki je moral občasno zapiskati na trstenico, da bi prebudil morda le navidezno mrtvega človeka) Pr.; (o zrelem žitu) pokati: messes area cum teret crepantes Mart.; (o zvoku padajoče toče) šumeti: crepat aurea grandine multā palla Stat.; (o udarcih) tleskniti (tleskati): verberum crepuit sonus Sen. tr.; (o poljubih) cmokniti (cmokati): circum cathedras basia crepant Mart.; (o stvareh, ki pokajo in se lomijo) (za)škripati, (za)hreščati: acuto in murice remi obnixi crepuere V., crepant aedificia, antequam corruant Sen. ph., ubi tecta crepuerunt Sen. ph.; (o gorečih predmetih) prasketati, sikati: crepat in mediis laurus adusta focis O., crepat ad veteres herba Sabina focos Pr.; (o delih človeškega in živalskega telesa): intestina mihi, quando esurio, crepant Pl. po črevesju mi kruli, dentes crepuere retecti Pers. so (od strahu) zašklepetali, ille, cuius dentes crepuere sub pugno Sen. ph., crepuere mālae Sen. ph., digiti cripitantis signa Mart. tleskajočega prsta; pren.: levis crepante lympha desilit pede H. s šumečo nogo = šumeč, žuboreč; (o človeških zvokih) oglasiti (oglašati) se: vox generosa, quae … subito data crepuit Sen. ph.; poseb. glasno vetrove spuščati, glasno prdniti (prdeti): quamvis sibi caverit crepando Mart.; šalj.: crepuerunt clare Pl.
2. pren. pokniti (pokati) = počiti, razpočiti se, razleteti se, (o posodah): Aug.; (o rastlinah): Fulg.; (o osebi): crepuit medius Vulg. se je na sredi razpočil.
— II. trans.
1.
a) (z zunanjim obj.), udarjati na kaj, da zveni: aere (cimbale iz medi, namreč ob mesečevem mrku) Stat., aureolos Mart. z zlatniki cvenketati.
b) (s proleptičnim obj.) udarjajoč kak glas povzročiti (povzročati), ploskati komu v pohvalo: cui populus frequens laetum theatris ter crepuit sonum H., manibus faustos ter crepuere sonos (Musae) Pr.
2. pren. kaj razglašati = govoričiti o čem, kaj venomer glasno praviti ali oznanjati, vedno v ustih (na jeziku) imeti, blebetati: Lucr., leges Pl., immunda … verba H., sulcos et vineta mera H., quis post vina gravem militiam aut pauperiem crepat? H. kdo toži … o … , si quid Stertinius veri crepat H.
Opomba: Nenavaden cj. plpf. crepasset: Prud.
cvŕkniti -em
1. cvrkutnuti, zacvrkutati: cvrknila je ptica
2. zaškripati, škripnuti: pod je cvrknil pod nogami
3. blago udariti: cvrkniti koga po nosu
kréknuti krêknēm
1. zavreščati: kreštalica, svraka, kokoš kreknu
2. zaregljati: žaba kreknu
3. ekspr. zaškripati: krevet kreknu
4. zakričati: bojim se da će kreknuti ona lola
poškrípati pòškrīpām, pòškrīpljēm poškripati, zaškripati
pòškripnuti -nēm zaškripati, poškripati
sgommare
A) v. tr. (pres. sgommo)
1. degumirati
2. tekstil razklejiti, degumirati (svilo)
B) v. intr. avto zaškripati, zacviliti (guma na asfaltu)
C) ➞ sgommarsi v. rifl. (pres. mi sgommo) degumirati se
škrgútnuti škr̀gūtnēm zaškripati: od bijesa škrgutnuti zubima
škrȉnuti -nēm, škrínuti škrȋnem zaškrtati, zaškripati: u dvorištu su škrinula vrata; čuo sam kako štrinu brava
škrȉpnuti -nēm škrípnuti škrȋpnēm zaškripati, zaškrtati: škripnula su avlijska vrata; škripnu grana; škripnuti zubima od bijesa; ključ škripnu u vratima