Franja

zóbek (-bka) m dem. od zob dentino:
otrok dobiva prve zobke al bambino spuntano i primi dentini

zóbek -bka m zubić

dentēllo m

1. pomanjš. od ➞ dente zobek

2. arhit. zobec

denticulus -ī, m (demin. dēns)

1. zobek: Ap., Pall.

2. pren.
a) arhit. zobčast okrasek na stebru: Vitr.
b) neko nazobčkano poljedelsko orodje: Pall. — Kot nom. propr. Denticulus -ī, m Dentikul, npr. Licinius Denticulus Licinij Dentikul: Ci.

gutta -ae, f

I. kaplja, kanec, sraga: PLIN., P. VEG., AUG., SID., guttae lacrimarum NAEV. FR., cruentae (kot zlosrečno znamenje) O., imbrium quasi cruentae CI., sanguineae O. ali manantis sanguinis CU., imbris LUCR., Phaëthontis ali sucina gutta MART. = jantar, g. Arabica AP. menda mirino olje, g. (o smoli) VULG.; preg.: gutta cavat lapidem O.; pren. kapljica, malce: certi consilii PL., Veneris dulcedinis in cor stillavit gutta LUCR. –

II. metaf.

1. guttae kapljičaste pike, lise, pege, npr. na čebelah: V.; na kuščarjih, kačah: O.; na pajkih, kamnih: PLIN.

2. gutta kot arhit. t. t. zobek, zobkovanje = okrasek pod trirezko dorskega stebrovja: VITR. – Gutta -ae, m Gúta, rim. priimek: CI.

Opomba: Star. gen. sg. guttāī: LUCR.

zúbak zúpka m zobek, zobček: lijepu Katu zubak zabolio

зубок m zobek;
подарить на з. podariti novorojencu;
попасть на з. v zobe priti komu;
выучить на з. naučiti se na pamet