-
zobn|i [ó] (-a, -o) Zahn- (kamen der Zahnstein, zdravnik der Zahnarzt, grba der Zahnhöcker, krona die Zahnkrone, nitka die Zahnseide, obloga der Zahnbelag, pasta/krema die Zahnpasta, proteza der Zahnersatz, die Zahnprothese, pulpa das Zahnmark, ščetka/krtačka die Zahnbürste, votlina die Zahnhöhle)
-
zȍbnī -ā -ō ovseni: -e pahuljice ovseni kosmiči
-
zóbni prid., зубни́й прикм.
-
zobni kamen stalna zveza
(zobne obloge) ▸ fogkő
-
dentaire1 [dɑ̃tɛr] adjectif zobni
soins masculin pluriel dentaires nega zob
école féminin dentaire šola za zobne tehnike, za zobozdravnike
prothèse féminin dentaire zobna proteza
-
dental, e, aux [dɑ̃tal, to] adjectif zobni
consonne féminin dentale, dental féminin zobni soglasnik
-
dental zobni
(letra) dental zobnik
clínica dental zobna klinika
-
dèntālan -lna -o dentalen, zoben, zobni: -a infekcija; -i zatvorni suglasnici
-
dentale1
A) agg.
1. zobni:
corona dentale anat. zobna krona
2. jezik zobni
B) f jezik zobnik, dental
-
dentario agg. (m pl. -ri) zobni:
carie dentaria med. zobni karies, zobna gniloba
protesi dentaria med. zobna proteza
-
dentario zobni
práctica dentaria zobna praksa
-
zȗbnī -ā -ō zobni: zubni liječnik, lekar, živac, cement, kamen, kamenac; zubni suglasnik lingv. zobnik; -a bolest, proteza, fistula, cista, kruna
-
зубни́й прикм., zóbni prid.
-
cemento m
1. cement:
cemento naturale naravni cement
cemento artificiale portlandski cement
cemento armato armirani beton
2. pren. vezivo; utrjevalec
3. anat. zobni cement
4. med. cement
-
dentaruōlo m zobni obroček
-
dentifrice [déntifris] samostalnik
sredstvo za čiščenje zob, zobni prah, zobna pasta, zobna voda
-
dentifricium -iī, n (dēns in fricāre) zobni prašek: Plin., Mart., Ap.
-
dentist [déntist] samostalnik
zobozdravnik, zobni tehnik, dentist
-
fricium -iī, n (fricāre) zobni prašek = prašek za čiščenje zob: Plin. Val.
-
mouth-piece [máuɵpi:s] samostalnik
glasba dulec (pri pihalih); ustnik
figurativno govornik (v imenu drugih ljudi); žvale (pri konju); zobni ščitnik (boks); dihalna cev (pri plinski maski)