Franja

zidan (-a, -o) gemauert, aus Mauerwerk
zidana ograja die Einfassungsmauer
zidana terasa die Mauerterrasse
zidano polnilo ausgemauertes Fach

zídan stone, built of stone; made of brick or stone

hiša je zídana iz opeke the house is built of brick

zídan (-a -o) adj. murato, in muratura:
zidana stavba edificio in muratura

zídan -a -o zidan, građen od kamena, opeke: -a hiša

zídan prid., муро́ваний прикм.

strūctilis -e (struere)

1. spojen (staknjen, sestavljen) iz več kosov, (se)zidan: Icti. idr., canales, cloacae Vitr., gemellar Col.

2. za spajanje (spojitev, stikanje, staknitev, sestavo, sestavljanje ali zidanje) (upo)rabljen (služeč, rabeč) spojitven, sestavljalen, zidarski, (za)zidalen, stavben, gradben, stavbinski: caementum Mart., lapis Ulp. (Dig.).

walled [wɔ:ld] pridevnik
zidan; obdan z obzidjem ali z okopi, utrjen (mesto itd.)

walled-in vzidan
walled-up zazidan

муро́ваний прикм., zídan prid.

bókast -a -o
1. bokast, sa širokim bokovima: -a ladja
2. zidan na svod: bokast strop

īsodomos -on (gr. ἰσόδομος) enako zidan (naspr. pseudisodomos): genus Vitr., Plin. način zidave, kjer pokriva zgornja vrsta kamnov stike spodnje vrste.

pseudīsodomos (pseudīsodomus) -ī, n (gr. ψευδισόδομος) neenakomerno zidan (grajen) (naspr. isodomos): haec autem duobus generibus struuntur; ex his unum isodomum, alterum pseudisodomum appellatur Vitr., isodomum dicitur, cum omnia coria aequa crassitudine fuerint structa; pseudisodomum, cum impares et inaequales ordines coriorum diriguntur Vitr., cum ita fecerunt, isodomon vocant genus structurae; at cum inaequali crassitudine structa sunt coria, pseudisodomon Plin.

slòp slopa m masivan, zidan stup, stub

stereo-batēs -ae, m (tuj. στερεοβάτης) zidano stojalo (stalo), zidan podstavek, podzid(ek), podzidje, podnožje: supraque terram parietes extruantur sub columnas dimidio crassiores quam columnae sunt futurae, uti firmiora sint inferiora superioribus; quae stereobates appellantur, nam excipiunt onera Vitr.

покоиться на зыбких основаниях sloneti na slabih osnovah, biti zidan na pesku

crepīdō -inis, f (gr. κρηπίς, prim. crepida)

1. zidana podloga, podzidek, podnožje, podstavek, temelj: aeterna Stat., crepidines obelisci Plin.; pren.: omnia tamquam crepidine quadam comprehensione longiore sustinentur Ci. vse sloni na daljši periodi kot na svoji osnovi.

2.
a) rob, obroba ali obkrajec kot zaščita ali okras, zidan pomol, napušč, izbuh: Varr., Sen. rh., cr. vastae altitudinis Sen. ph., semitae Petr. tlak ob strani, altaris Vulg., crepidines marginum Plin. pomoli robov.
b) α) arhit. napušč, izstop, pristrešek, strešica: Vitr. β) obzidan obrežni nasip, nabrežje, obrežina; abs.: Val. Max., altera cr. L., nulla cr. vacat? Iuv.; z gen.: piraticus myoparo … ad omnīs crepidines urbis accessit Ci., cr. ripae Stat., crepidinibus stagni lupanaria astabant T.; z gen. snovi: cr. saxi V., Val. Fl., magnae mollis Cu.

cunīculus -ī, m (najbrž iber.)

I. kunec, domači ali udomačeni zajec: Varr., Plin., mollior cuniculi capillo Cat., gaudet in effossis habitare cuniculis antris Mart. —

II.

1. nizek podzemeljski hodnik, podkop (kakršne delajo kunci), (pod)rov: Varr. idr., cuniculos agere ad aerarium Ci., omne genus cunuculorum apud eos notum atque usitatum est C., perpetuus cuniculus iter praebet in campos Cu.

2. occ.
a) arhit. jarek, prekop, vodotok: aqua per secretos cuniculos reddita Sen. ph., rivos cuniculis perducere Col., si aqua cuniculo veniet Plin.
b) rud. rov, rudniški rov, jama: Col., propter hoc (aurum) cuniculos egit Sen. ph., e cuniculis effossum sulphur Plin.
c) voj. arhit. podkop: Vell., Ps.-Q., Veg., in templum … per Gallorum cuniculum ascendit Ci., cuniculi moenibus appropinquant, aggerem cuniculis subtrahebant, cuniculis ad aggerem vineasque actis C., agere cuniculos Cu., agere cuniculum ab — ad (in rem) C., L., cuniculos maximo pondere saxis morari C. kopanje rovov … zadrževati, cuniculis venae fontis intercisae sunt atque aversae Hirt., cuniculis muros subrui iussit Cu., cuniculus militibus plenus L., c. apertus C. odkrit podkop (= katerega smer je mogoče ugotoviti), c. occultus L., cuniculi tecti Hirt.; kolekt.: cuniculo moenia suffodere L., urbem cuniculo capere Cu.; pren.: quae res aperte petebatur, ea nunc occulte cuniculis oppugnatur Ci.
č) zidan prekop, cev v pečinah, stenah idr.: longinquae fornacis c. Plin., cuniculus, per quem vapor trahitur (namreč v parnih kopelih) Ulp. (Dig.).

Mauerwerk, das, zidovje, zid; aus Mauerwerk zidan

móst puente m ; fig vínculo m

most na koleh (plavajoči, iz splavov, pontonski, viseči, vzdižni, zasilni, železniški) most puente m de pilotes (flotante, de balsas, de pontones ali de barcas, colgante, levadizo, provisional, de ferrocarril)
most zdihljajev (v Benetkah) Puente m de los Suspiros
komandni most puente de mando
zidan most puente de fábrica
zračni most puente aereo
iti čez most atravesar el puente, cruzar el puente
napraviti most med praznikom in nedeljo (fig) hacer puente
pognati most v zrak echar (ali volar) un puente
podreti mostove za seboj (fig) quemar las naves
zgraditi most čez construir (ali tender) un puente sobre

pont [pɔ̃] masculin most; paluba, ladijski krov

le pont (figuré) delavniki, ko se ne dela (npr. med dvema praznikoma)
pont aérien zračni most
pont aux ânes (figuré) oslovski most (Pitagorov izrek), splošno znana banalnost
pont aqueduc, pont-canal masculin akvedukt
pont d'atterrissage pristajalni most, paluba (na letalonosilki)
pont d'autoroute most na avtostradi
pont basculant, à bascule zvrnljiv most
pont de bateaux, de pontons pontonski most
pont cantilever, à consoles most na stebrih
pont en chaînes most na verigah
ponts et chaussées urad za gradajo in vzdrževanje cest
pont de chemin de fer železniški most
pont de circonstance pomožni, zasilni most
pont dormant mostiček (čez jarek)
pont d'envol vzletni most, vzletišče (na letalonosilki)
pont en fer et en acier, métallique železen most
pont-levis masculin, histoire vzdižni most
pont en maçonnerie zidan most
pont roulant tekoči most
pont-route masculin cestni most
pont suspendu viseči most
pont tournant vrtljiv most, (železnica) vrtljiva plošča
navire masculin à trois ponts, un trois- ponts ladja s tremi palubami
constituer, créer une tête de pont (militaire) napraviti mostišče
couper, brûler les ponts (figuré) podreti, požgati vse mostove (za seboj)
couper dans le pont (figuré, populaire) pustiti se prevarati
faire le pont ne delati na delavnik med dvema praznikoma
faire le pont à quelqu'un zavzeti se za koga
faire un pont d'or à quelqu'un nuditi komu veliko plačo, plačilo za neko delo
jeter, lancer un pont (tudi figuré) napraviti most
il passera de l'eau sous le pont avant que ça se fasse (figuré) preteklo bo precej časa, preden bo to narejeno
replier un pont podreti most
servir de pont (figuré) biti posrednik, posredovati
traverser un pont iti čez most

εὔ-δμητος, ἐύ-δμητος 2 (δέμω) ep. lepo zidan, dobro zgrajen.