Franja

zibel ženski spol (-i …) die Wiege; vojska die Rohrwiege
figurativno od zibeli do groba von der Wiege bis zur Bahre

zíbel (-i) f glej zibelka

zíbel -i (eu̯) ž i zíbelka (eu̯) ž i zíbka ž kolijevka, kolevka, zipka

berceau [bɛrso] masculin zibel(ka), zibka; figuré otroštvo; rojstni kraj; začetek, izvor; architecture obok; latnik; militaire lafeta; ogrodje za ladjo v gradnji

au berceau, dès le berceau že v rani mladosti
du berceau à la tombe od rojstva do groba

cuna f

1. knjižno zibel

2. ekst. pren. rojstni kraj:
dalla cuna od otroštva

cuna ženski spol zibel; domovina, rojstni kraj; izvor, rod, pokolenje; detinstvo

canción de cuna uspavanka
de humilde cuna nizkega rodu
lo que se aprende en la cuna, siempre dura česar se je Janezek učil, to Janez zna

incūnābula -ōrum, n (kakor cūnābula iz cūnae zibel)

1. (traki) povezači, poveze, povoji: fásciis opus ést, pulvinis, cúnis, incunábulis Pl., infantium puerorum i. Ci.

2. meton. zibel(ka), in sicer =
a) prva (otroška) leta: Val. Max., Suet., ab incunabulis odio imbutus.
b) rojstni kraj, prvo (pre)bivališče: incunabula nostra Ci., Iovis incunabula Creta O.

3. metaf. izvor, prvi začetek: Q., Amm., in eis locis incunabula reperiuntur deorum C., i. doctrinae Ci., non incunabula haec tibi, Caesar, et rudimenta Plin. iun. to niso bila tvoja prva dejanja, Cezar, niti prvi junaški poskusi.

kòlijevka ž (ijek.), kòlēvka ž (ek.) zibel: od -e do groba

Rohrwiege, die, Heerwesen, Militär zibel

зыбка f zibel (viseča na vrveh)

колыбель, f zibel(ka)

колыбелька f zibel(ka)

люлька f zibel(ka); oder, pod (na dvigalu, za delo v višini)

cūnābula -ōrum, n (cūnae)

1. ležišče
a) otrók = zibel, zibelka: Pl., esse in cunabulis Ci., qui non in cunabilis, sed in campis consules sunt facti Ci. ne že v zibelki = ne po svojem rodu, a primis cunabulis Col. od zibeli, od otroštva, ipsa tibi blandos fundent cunabula flores V., cunabula sunt lectuli, in quibus infantes iacēre consueverunt Serv.
b) ptičev = gnezdo: cunabula in terra facere Plin. gnezditi; čebel = panj: (apes) sese in cunabula condent V.

2. pren.
a) rojstni kraj, dom, domovina, domači kraj, bivališče: gentis V., Iovis Pr.
b) zibel = prvi začetek, pričetek, izvor: quasi cunabula quaedam et elementa virtutis Val. Max., c. urbis Ap.

cūnae -ārum, f (iz *koinā; prim. gr. κοίτη ležišče, κεῖμαι ležim, lat. cīvis) ležišče

1. otrók = zibel, zibelka: in cunis dormire, vagire Ci., cunarum labor est angues superare mearum O. (o Herkulu) moje delo še v zibeli, primis cunis O. še dete v zibeli (v povojih), cunarum fueras motor mearum Mart. zibal si me bil.

2. pesn. ptičev = gnezdo: sub trabibus cunas tectaque parva facit (hirundo) O. — Sg. cūna -ae, f: Varr., Eccl.