Franja

zemsk|i [ê] (-a, -o) (pozemski) irdisch

zémski (-a -o) adj. (zemeljski) terrestre, terreno:
zemski užitki piaceri terreni

terrēnus 3 (terra)

1. iz zemlje zgrajen (sestavljen, narejen, izdelan, obstoječ), zêmeljski, zêmeljn, iz prsti zgrajen (sestavljen, narejen, izdelan, obstoječ), prstén: V., Col., Q., Suet. idr., tumulus C., collis L., colles Plin. iun., campus L. z dobro prstjo, fornax O. glinasta, vasa Plin. glinaste, lončene, corpora nostra terreno principiorum genere confecta Ci., terrenis principiorum satietatibus abundans Vitr. obilujoč s prstenimi snovmi, z obilo prstenimi snovmi; subst. terrēnum -ī, n
a) zemeljska snov, zemlja, zemljina, starejše zemljevina (naspr. aër, humor, ignis): Vitr., Lact.
b) zemlja, njiva, polje: quidquid herbidi terreni extra murum erat L., genera terreni Col., caementis occupes terrenum omne tuis et mare publicum H., sepia in terreno parit Plin., quā terrena erant L. kjer je bila zemlja (ne skalovje).

2.
a) na zemlji ali v zemlji živeč (bivajoč, obstoječ, se vršeč), zêmeljski, zêmeljn, zémski: hiatus O., contagio Ci., numina O. podzemeljska, umores N. zemeljska vlažnost, bestiae Ci. na suhem (kopnem, zemlji) živeče, zemeljske (kopenske) živali, iter Plin. ali peregrinatio Cael. po suhem, po kopnem, opera Vitr. podzemeljska dela, molles Amm. zemeljska masa, pabulum Col. podzemeljska hrana (reja) (= kar si svinje izrivajo iz zemlje, npr. mrčes).
b) (po)zemeljski, (po)zemski, tuzemski, (po)sveten (naspr. caelestis): Cypr. idr., Pegasus terrenum (smrten) equitem gravatus H., opes nostrae Aug., terrena ac fragilia haec bona Lact.; subst. α) terrēnī -ōrum, m zemljani: Aug. β) terrēna -ōrum, n αα) (po)svetne stvari: Gell. αβ) na suhem živeče živali, kopenske ((po)zemeljske) živali: Q.

terrestris -e, redko in neklas. terrester -tris - tre (terra)

1. na zemlji ali v zemlji se nahajajoč, zemeljski, pozemeljski, zémski (naspr. caelestis): Val. Max. idr., res caelestes atque terrestres Ci., Capitolium terrestre domicilium Iovis Ci.

2. na suhem (kopnem) živeč (se nahajajoč), zemeljski, kopenski (naspr. marinus, maritimus): animantium genus terrestre Ci. živali na suhem, kopenske živali, terrestria animalia Mel. = subst. terrestria -ium, n: Plin., regiones terrestres aut maritimae Ci., L., iter Auct. b. Alx. po suhem, exercitus L., N. ali praesidium Ci. ali proelium N. na kopnem (suhem), terrestres navalesque pugnae Ci. na kopnem in na morju, po suhem in po mokrem, cena Pl. prstnína, zelenjava.

3. na zemlji ostajajoč (naspr. sublimis): avis Plin. (o prepelici).

terrulentus 3, adv. -ē (terra)

1. (po)zemeljski, (po)zemski, (po)sveten: quod terrulentum ac sordidum Prud.; adv.: rem spiritualem quaerere Prud.

2. zemeljski, zêmeljn, iz zemlje zrasel: terrulentis fungitur Prud. žrtvuje zemeljske rastline, zemeljske plodove.

γῆ, γῆς, ἡ, skrč. iz γέα, dor. γᾶ, ep. poet. γαῖα, gen. pl. γαιάων, ion. γεῶν [Et. γαῖα iz γάϝjα, γεωργός iz γᾱϝοργός] 1. a) zemlja, tla, dežela, pokrajina, καὶ κατὰ γῆν καὶ κατὰ θάλατταν terrā marique, Sof. El. 244 zemski prah; b) pers.: boginja zemlje; κατὰ γῆς (ὑπὸ γαίας) pod zemljo, v podzemlju (pa tudi: na suhem); c) kreda λευκή. 2. (obdelana) zemlja, polje, πατρίς domovina.