Franja

vzrej|a ženski spol (-e …) die Züchtung (rodovniška Stammbaumzüchtung, križancev Hybridzüchtung); (reja) die Aufzucht, die Zucht (konj Pferdezucht, telet Kälberaufzucht)
žlahtna vzreja die Hochzucht

vzréja élevage moški spol

vzreja rib pisciculture ženski spol
vzreja živine élevage du bétail

vzréja (-e) f vet.

1. allevamento:
vzreja polžev molluschicoltura
vzreja rib stabulazione

2. selezionamento

vzréja cría f

vzreja konj (rib, živali, živine) cría caballar (de peces, de animales, de ganado)

vzrêja -e ž., розве́дення -я с.

alimōnium -iī, n (alere) reja, hrana, preživnina, vzreja, vzgoja: Varr., Iuv., Suet., Dig., filius infectus alimonio externo T.

allevamento m

1. gojitev, gojenje

2. reja, vzreja

3. vzrejališče

4. živina (za vzrejo):
la malattia delle mucche pazze ha decimato l'allevamento bolezen norih krav je zdesetkala živino

allevata f

1. reja, vzreja (živali)

2. živina, živali (v reji)

Aufzucht, die, (-, -en) vzreja, von Pflanzen: gojenje

créştere -i f

1. rast

2. dvig

3. odraščanje

4. reja, vzreja

5. gojenje

disciplīna -ae, f (discipulus) (snovni pomen) šola; od tod:

I.

1. učenje, poučevanje, pouk, nauk: Col., Suet., adulescentīs in disciplinam ei tradite! Ci., dare aliquem alicui in disciplinam Ci., ad eos (druidas) magnus adulescentium numerus disciplinae causā concurrit C., adhibere disciplinam alicui L. koga v uk da(ja)ti, educatio et d. Q., omnis disciplina memoriā constat (je v spominu) Q.; disciplinae esse aliis Pl. drugim za zgled biti; s subjektnim gen.: iudicum d., relictā virorum bonorum disciplinā Ci., d. caelestium praeceptorum Vell., parentum Iust.; z objektnim gen.: philosophia continet bene vivendi disciplinam Ci., res, quarum disciplina est Ci. ki se dajo učiti, do illis multarum artium (v mnogih umetnostih) disciplinam Ci.

2. met. izobrazba, znanje, veda, vednost, umetnost, učni predmet, stroka: homo summā disciplinā Ci., plus veritatis quam disciplinae (znanja) possidet in se Ci., Etruriae a dis tradita d. Ci. vedeštvo, erat Italia tunc plena Graecarum disciplinarum Ci., e ludo atque pueritiae disciplinis (od učnih predmetov deške dobe) … in militiae disciplinam profectus est Ci., disciplinis erudiri N. v strokah, Corinthus disciplinis erudita Corn., disciplinis fallacissimis eruditus Auct. b. Alx. v umetnostih kar najbolj pretkanega sleparstva, habere quasdam etiam domesticas (že lastne) disciplinas Ci., disciplina iuris civilis Ci. pravoznanstvo, bellica Ci. ali militaris N. vojaška taktika, navalis Ci. izurjenost v mornarstvu, magorum Ci. mantika, iusti Ci. nravoslovje, etika, dicendi Ci. govorništvo, memoriae Ci. mnemonika, Etrusca Ci., d. populorum Ci. umetnost v vladanju nad ljudstvi, sapientiae L. filozofija, disciplinae liberales (= pesništvo, govorništvo, pravoznanstvo) Vell., animum disciplinis exercuit Vell., disciplina musices Q., animum disciplinis meliorem fieri Q., d. augurandi Suet.; occ.
a) učenje, učni način, učna metoda: Hermagorae d. Ci.
b) (filozofska ali retorska) šola, (filozofska) struja: d. mollis Ci., qui sunt ab ea disciplina Ci., summus doctor istius disciplinae Ci., d. Stoicorum, Peripateticorum Ci., tres trium disciplinarum principes Ci.
c) pl. konkr. α) učilišča: itinera … disciplinarum Ci. β) ločine: philosophorum Ter.

II.

1. pren. vzgoja, vzreja, red: d. puerilis Ci., ut eum disciplina patris similem esse cogeret Ci., d. familiae (sužnjev) gravis Ci., in furis atque divisoris disciplina educatus Ci., d. civitatis Ci. red v državi, severa domi disciplina Ci., vetus illa equestris d. Ci., a pueris nullo officio aut disciplina assuefacti C., labante (labente) disciplinā L., d. veterum Sabinorum L., vetus d. regum Ci. strogost, d. maiorum T., disciplinam domesticam diligenter severeque regere Suet.; occ. (vojaška) disciplina, strogi red: militiae (vojaške šole) d. Ci., d. populi Romani Ci., maiorum S., militaris L. idr., castrensis Ps.Q., castrorum Plin. iun., Suet., modestia militaris, veteris disciplinae decus T., disciplinam (militarem) severissime regere Suet., Eutr.

2. met. red, uredba, način (življenja), ureditev (življenja), šega, navada, običaj, načela, pravila, politika: earum artem et disciplinam colere Pl., nostra illa disciplina vetus, non haec, quae nunc increbruit Ci., certa vivendi d. Ci., mores et disciplinam avi imitari Ci. značaj in navade, barbariam ex Gaditanorum moribus disciplināque delere Ci. iz navad in načina življenja, meretricia d. Ci. načela vlačuge, d. sacrificandi L. obred, Macedonum regum, Persarum Cu., tenax disciplinae Cu. trdno zvest načinu svojega življenja, novitas incognitae disciplinae Vell., d. publica Icti., Eccl. javni red, redarstvo; v pomenu politika: eādem disciplinā uti Pl., nam disciplina est eis adnumerarier ancillas primum … Ter., disciplinae sanctitas L. poštenost politike; occ. državni red, ustava, ustavna ureditev: d. rei publicae, Lycurgi, Lacedaemoniorum Ci., d., quam a maioribus accepimus Ci., disciplinam dare Ci., d. civitatis Sen. ph., earum civitatum severissima d. T. — Soobl. discipulīna -ae, f: Pl.

sublātiō -ōnis, f (tollere)

1. dvig pri taktu, arza (= gr. ἄρσις): Q.; metaf. duševni, duhovni dvig (povzdig, razvoj, napredek), duševna, duhovna povzdiga: animi Ci.

2. vzdigovanje (dviganje) otroka = vzgoja, vzgajanje, vzreja: filios legitimos faciunt partus et sublatio patris et matris Don.

3. odvzetje, odvzem: furtiva Ambr.; metaf. ovržba, razveljavitev, odprava: iudicii Q.

Zucht, die, (-, -en) von Tieren: vzreja, zreja; von Pflanzen: gojenje; (Ordnung) red, (stroga) disciplina

Züchtung, die, (-, -en) vzreja, vzgoja; žlahnjenje; pasma, sorta (eine neue Züchtung nova pasma/sorta)

вывод m

1. izpraznitev; izpeljava (formule); vzreja (mladičev); gojitev;

2. sklep, dedukcija

розве́дення -я с., ločevánje -a s., ločítev -tve ž., rêja -e ž., vzrêja -e ž.

• розве́дення вели́кої рога́тої худо́би govedorêja

Hochzucht, die, žlahtna vzreja

Hybridzüchtung, die, vzreja križancev

Kälberaufzucht, die, vzreja telet

molluschicoltura f vzreja polžev