Franja

Zadetki iskanja

  • vzpon1 [ô] moški spol (-a …) der Aufstieg (ponovni Wiederaufstieg), das Aufsteigen, das Steigen; terena: der Anstieg, (padec, strmec) das Gefälle; figurativno (razcvet, razmah) der Aufschwung, die Hochblüte
    kot vzpona der Steigungswinkel
    vzponi in padci življenja figurativno die Höhen und Tiefen des Lebens
    v vzponu steigend
    biti v vzponu steigen, ansteigen, samo figurativno aufstreben
  • vzpon2 [ô] moški spol (-a …) alpinistično: die Hochtour; na vrh, goro: die Besteigung (des), die Ersteigung (prvi Erstbesteigung), die Bergbesteigung; skozi steno: die Durchsteigung
    samostojni vzpon der Alleingang (tudi figurativno)
  • vzpòn gradient, slope; ascent, ascension

    v blagem vzpònu in a gentle slope
    strm vzpòn a sharp ascent
  • vzpòn montée ženski spol ; (na goro) ascension ženski spol ; (napredek) progrès moški spol , avancement moški spol

    strm vzpon montée escarpée (ali raide)
  • vzpòn (vzpôna) m

    1. alp. ascensione, ascesa; scalata, via:
    alpinisti so ponovili vzpon gli alpinisti hanno ripetuto la via
    plezalni vzpon arrampicata

    2. pren. ascesa, successo; aumento, crescita, incremento; pieno, culmine:
    vzpon kvalitete, proizvodnje incremento della qualità, della produzione
    umreti v vzponu moči morire al culmine delle forze

    3. salita:
    dolg, strm vzpon salita lunga, ripida
    pren. vzponi in sestopi saliscendi
    alp. prvenstveni vzpon prima scalata
    mat. vzpon tangente trigonometrica dell'angolo di inclinazione
  • vzpòn vzpona m uspon: vzpon na Triglav, na Durmitor
  • vzpòn ascenso m ; (na goro) ascensión f ; fig auge m ; (napredek) progreso m , avance m
  • vzpòn vzpôna m., підйо́м ч.
  • vzpòn -óna m ascensiune, urcuş, suiş
  • prvi vzpon moški spol die Erstbesteigung
  • Anstieg, der, (-s, -e) (Anhöhe) vzpetina; (Aufsteigen) vzpenjanje, am Berg: vzpon; (Erhöhung) porast, naraščanje, zviševanje
  • arrampicata f alpin., šport

    1. vzpenjanje, vzpon

    2. alpin. plezanje, vzpon:
    arrampicata libera prosto plezanje
    arrampicata artificiale tehnično plezanje

    3. šport (kolesarski) vzpon
  • āscēnsiō -ōnis, f (āscendere)

    1. stopanje, plezanje kvišku, vzpenjanje, vzpon, vzhod, hoja: Vulg., Cass., ad hirundinum nidum ascensionem facere Pl. splezati, per graduum ascensionem percurrere Vitr. (o zvezdah); ascensio domini ali Christi ali dominica, tudi ascensio Christi in (ad) caelum Eccl. vnebohod gospodov, Kristusov itd.

    2. met.
    a) stopnica: ascensiones in corde suo disposuit Vulg.
    b) prestol (do katerega se pride po stopnicah): aedificare in caelo ascensionem suam Vulg.

    3. pren. (le klas.) vznos, vzlet: oratorum Ci.
  • ascension [əsénšən] samostalnik
    vzpenjanje, vzpon; dviganje

    Ascension Day vnebohod (praznik)
  • ascension [asɑ̃sjɔ̃] féminin vzpon, hoja na goro; dvig, vzlet

    ascension du ballon, de la fusée dvig, vzlet balona, rakete
    faire l'ascension du mont Blanc povzpeti se na Mont Blanc
  • ascensión ženski spol vzpon, dvig

    ascensión de un globo dvig balona
    ascensión (del Señor) vnebohod (Kristusov)
  • ascensione f relig.

    1. vzpon, dvig:
    ascensione alpinistica alpinistični vzpon

    2.
    Ascensione relig. Vnebohod
  • ascensiúne -i n

    1. rast, vzpon, dvig

    2. napredek
  • ascenso moški spol vzpon, dvig; napredovanje (v službi)
  • āscēnsus (adscēnsus) -ūs, m (āscendere)

    1. stopanje, plezanje kvišku, vzpenjanje: ascensum dare Gallis C. dati priložnost, da splezajo, aliquem ascensu prohibere C. braniti komu, da se vzpenja, Alpium vallum contra Gallorum ascensum obicio Ci. proti poskusu prehoda, ascensu summi fastigia tecti superare V. doplezati, alicui aditum ascensumque difficilem praebere L. otežiti (oteževati), scalis ascensūs temptare L. na več mestih poskušati splezati, in ascensum arduos colles emunire Sen. ph., ascensus siderum Plin. ali scorpionis Vulg. vzhajanje, vzhod, ascensu vincere montes Cl. prekoračiti, iti čez...; s praep.: asc. in Capitolium Ci., Plin., in caelum Eccl. vnebohod (Kristusov); z objektnim gen. (na kaj): Col., Sid., Manlius ab ascensu Capitolii Gallos reppulit Ci.

    2. met. (konkr.)
    a) vzhod = pot, po kateri se pride ali spleza gor, pot na kaj, dohod, vzpon: in oppidum noluit accedere, quod erit difficili ascensu Ci., qualis esset... in circuitu ascensus, qui cognoscerent, misit C., quos (Haeduos) Caesar... alio ascensu... miserat C., tanto collis ascensu Hirt. ob toliki strmini, animadverso ad saxum ascensu aequo L., arduus alto Tmolus in ascensu O., aedes tribunal habent et ascensum Vitr. vzhode, stopnice.
    b) (stroj) vzpenjač, vzdižnik, dvigalo = ascendens machina (gl. āscendō): Vitr.
    c) pooseb. Āscēnsus -ī, m Ascenz, bog vzhodov in strmin: Tert.

    3. pren.
    a) abstr. dospetje, vhod, popetje do česa, na kaj, doseganje česa: ollis (aedilibus) ad honoris amplioris gradum is primus adscensus esto Lex. ap. Ci., asc. in caelum Ci., hic primus est aditus ad popularem iactationem atque ascensus Ci., ut sibi sit ascensus ad civitatem Ci. da bi se povzpel.
    b) konkr. dostop, stopnja: in virtute multi sunt ascensus Ci.