Franja

vzdrž|en¹ (-na, -no) haltbar

vzdrž|en² (-na, -no) (abstinenten) enthaltsam

vzdŕžen (znosen) supportable, endurable, bearable; (v pijači ipd.) abstemious, abstinent, moderate, temperate

vzdŕžen (pri jedi in pijači) abstinent, tempérant, sobre, frugal ; (zmeren) modéré, mesuré; réservé, réticent, retenu, discret, effacé ; (spolno) continent

vzdŕžen (-žna -o) adj.

1. sobrio, misurato; astinente:
pri kajenju je vzdržen non fuma, si astiene dal fumare

2. sopportabile:
komaj vzdržne bolečine dolori al limite della sopportazione, appena sopportabili

3. sostenibile, difendibile, accettabile:
vzdržne zahteve richieste accettabili
vzdržne in nevzdržne teorije teorie difendibili e indifendibili

4. ininterrotto

5. knjiž. (zadržan) riservato; abbottonato

vzdŕžen -žna -o
1. uzdržljiv, suzdržljiv: vzdržen človek
2. uzdržljiv, podnošljiv: -e razmere

vzdŕžen abstinente ; (v alkoholu) abstemio , A temperante ; (zmeren) moderado ; (v jedi in pijači) sobrio ; (spolno) continente ; (znosen) soportable

vzdŕžen -žna -o prid. abstinent

abstemious [æbstí:mjəs] pridevnik (abstemiously prislov)
vzdržen; varčen, skromen

abstēmius 3 (iz abs in tēmum = tēmētum; prim. tēmulentus)

1. vzdržujoč se opojnih pijač, trezen, sploh zmeren: „abstemius“ a „temeto“, id est vino, quasi abstinens a vino Isid., vina fugit gaudetque meris abstemius undis O.; occ.
a) (z gen.) vzdržen: in medio positorum abstemius H., vini Plin.
b) tešč: Ap., Aus.

2. pren. skop: Ap.

abstentious [æbsténšəs] pridevnik (abstentiously prislov)
vzdržen, trezen

abstināx -ācis (abstinēre) vzdržen: Petr., Symm.

abstinent [ǽbstinənt] pridevnik (from)
vzdržen, trezen

abstineō -ēre -uī -tentum (abs in tenēre)

I. trans.

1. zadrž(ev)ati, odvrniti (odvračati), preprečiti (preprečevati): manūs Ci., L.; predklas. z acc. stanja: gemitūs, risūs Ter., amorem, culpam Pl.; z abl. separationis: manum me, manum alieno Pl.; milites vino, aliquem bello, vim finibus L., abstinuit vim uxore et gnato H., abst. ferrum quercu O.; večinoma z a(b): militem a praeda, bellum ab innoxio populo, ab aede ignem L., aliquem a pecuniis capiendis Ci., mentes, oculos, manus ab alienis, manus animosque a scelere, cupiditatem aut manus a Siculorum argento Ci., vix a se manus abstinuit Ci., iram ab obsidibus L. ne znesti se nad talci; z dat.: Antenori ius belli Achivos abstinuisse L. proti Antenorju so opustili vojno pravo. Pogosto refl. vzdrž(ev)ati se česa: se ostreis Ci. ep., se dedecore, litibus Ci., quod te abstinueris nefario scelere Ci., abst. se cibo N., se armis L.; ab eius vitiis se abstineant Ci., se a Scipione T.; tudi: consules se abstinebant, ne cui ... maiestatem suam contumeliae offerent L.; med.: ut ab inermi abstineretur L. da se mu prizanese.

2. occ.
a) abst. aliquem a cibo postiti koga, predpis(ov)ati komu lahko hrano: abstinendus a cibo est aeger Cels.; abs.: urendus, secandus, abstinendus sum Sen. ph., prim.: convivas abstinet ille suos (sc. a cibo et potione) Mart.; refl. abs. = vzdrž(ev)ati se jedi, postiti se: biduo se abst. Cels.
b) abst. pupillum hereditate braniti varovancu, da bi uveljavil dediščino: Icti.; abst. se (sc. hereditate) ne sprejeti dediščine: Icti.
c) abst. aliquem zadrževati koga od božje službe = izobčiti koga: Eccl.
č) pozno medic. zadrževati: sudorem, ventrem Cael.

II. intr. vzdrž(ev)ati se, ne udeležiti (udeleževati) se česa, ne dotakniti (dotikati) se česa, prizanesti (prizanašati) komu, čemu; abs.: te scio facile abstinere posse Pl., non tamen abstinuit nec voci ... pepercit V.; brezos.: aestate ... abstinendum est (sc. venere) Cels.; z abl.: fabā, iniuriā, maledictis, pecuniā locupletium Ci., proelio C., pugnā, praedā, Tarento L., armis H. ne dotakniti se orodja, vino et venere H., inventis H. ne uživati pridobljenega, tactu V., publico T. ne kazati se javno, nominibus Cu. ne imenovati, cibo Cels.; z a(b): Pl., Lucan., a ceteris causis, a me quidem Ci., ne ab obsidibus quidem Ci., a legatis violandis L., ne a mulieribus quidem C., a cibo, a potione, a somno Cels.; pesn. z grškim gen.: abstineto irarum H. (= ἀπέχου ὀργῆς); z acc.: inversa verba Ter., liberas urbes L.; redko z inf.: abstineant mihi invidere Pl., quando ita praefari non abstinuerit Suet.; za nikalnico, kot izraz oviranja s quominus ali quin: ne clarissimi quidem abstinuerint, quominus et ipsi aliquid scriberent Suet., abstinere, quin attingas, non queas Pl., aegre abstinent (= prohiberentur), quin castra oppugnent L., nec abstinuit consuetudine, quin ... Suet.; occ. jedi se vzdrž(ev)ati, postiti se: pridie, diu Cels. — Od tod adj. pt. pr. abstinēns -entis, adv. abstinenter vzdržen; abs.: homo mirifice abstinens Ci., non solum manus, sed etiam oculos abstinentes habere Ci.; z abl.: abstinentissimus rebus venereis Col.; pesn. z grškim gen.: abstinens pecuniae H. (prim. ἀπεχόμενος χρημάτων), abstinentissimus alieni Plin. iun.; occ. nesamopriden, nesebičen: sociis abstinens eram Ci.; adv.: Sen. ph., in causa populari populariter abstinenterque versari Ci.; komp.: abstinentius: Aug.

ascetic [əsétik]

1. pridevnik (ascetically prislov)
asketski, vzdržen

2. samostalnik
asket

ascetical [əsétikəl] pridevnik
asketski, vzdržen

castus 3, adv. -ē (gl. careō)

1. (nravstveno) čist, brezmadežen, nedolžen, pošten, dostojen: homo integer et castus Ci. ep., quis hoc adulescente castior? Ci., castissimum hominem ad peccandum impellere Ci., populus... et frugi castusque verecundusque coibat H., nulli fas casto sceleratum insistere limen V., animi integri castique Ci., castus moribus, integer pudore Mart., castra puraque mens Plin. iun., falsum crimen in purissimam castissimamque vitam conlatum Ci., c. fides Sil. neomajna, tempora Vop., dicens castiores esse debere ludos spectante censore Vop. da morajo igre potekati z večjo dostojnostjo, caste agere aetatem suam Pl., caste et integre vivere Ci., radix caste pureque collecta Plin., ubertim casteque adesse Macr. (o jedilih); čist česa z a(b): a culpa castae Pl., res familiaris casta a cruore civili Ci.

2. occ.
a) (do tujega imetja) čist, čistih, neomadeževanih rok, nesebičen, vzdržen: homo castus ac non cupidus Ci., castissimus homo atque integerrimus Ci., meus labor in privatorum periculis caste integreque versatus Ci.; z gen.: auri castus Varr. ap. Non. vzdržen do zlata.
b) (spolno) čist, nedolžen, sramežljiv, neoskrunjen, deviški, pošten, vzdržen (naspr. incestus, abscaenus, adulter): Lucr., Tib. idr., puella O., Cat., maritae O., Minerva, pueri H., matres V., iuvenis, coniunx Sen. tr., mulier Ph., mulieres castiores Ci., femina matronarum castissima Ci., Vestae castissimas sacerdotes defendi Ci., curator apium castus ab rebus venereis Col., caste se habere a servis aliorum C. Gracchus ap. Gell., caste tueri eloquentiam ut adultam virginem Ci., caste sancteque habere aliquam Cu., caste se gerere Lact.; adv. acc. neutr. sg.: castum sapere Prud.; enalaga: c. vestis Varr. ap. Non., cubile, lectulus Cat., iura tori O., vultūs O., signa O. znamenja čistosti, domus H., Cassii castissima domus Ci., castum corpus Sen. ph., Plin. iun., pectus Sen. tr., c. oscula Ph.
c) nabožen, pobožen, bogoljuben, svet: Aeneas H., casti maneant in religione nepotes V., ego, qui castam contionem... defendo Ci., ad divos adeunto caste Ci., haec omnia pure ac caste tribuere deorum numini Ci., caste placare deos O., castius sacra privata facere L., castissime colere deos Ci. ep., caste introire Suet. iz pobožnosti; (o rečeh) bogu (bogovom) posvečen, svet, nedotakljiv: res sacrae, religiosae castaeque Varr. ap. Non., poësis Varr. ap. Non. (ker je v božjem varstvu), haud satis castum donum deo Ci., taedae V., verbena H., parum casti luci H., laurus Tib., nemus T., tempora sacerdotum O., sacra Stat.; subst. castum -ī, n praznovanje (svetkovina) na čast kakemu božanstvu: Isidis et Cybeles Tert., Cereris Fest.
č) pren. o slogu čist, brez barbarizmov: Caius Caesar sermonis praeter alios suae aetatis castissimi Gell., caste pureque linguā Latinā uti Gell.

contenido zmeren, skromen, vzdržen

contenido m vsebina
impuesto del contenido poučen o vsebini (pisma)
tomar buena nota del contenido vzeti na znanje vsebino

continent¹ [kɔ́ntinənt] pridevnik (continently prislov)
vzdržen, zmeren; deviški, nedolžen

continent, e [kɔ̃tinɑ̃, t] adjectif (spolno) vzdržen; zmeren (v besedah); médecine zadržujoč

orateur masculin peu continent gostobeseden govornik