Franja

vzdušj|e srednji spol (-a …) die Stimmung, die Atmosphäre, das Klima; (delovno Arbeitsklima, panično Panikstimmung, pogromaško Pogromstimmung, slavnostno Feststimmung, propadanja/konca Niedergangsstimmung, v obratu/podjetju Betriebsklima)
slabo vzdušje eine schlechte Stimmung, dicke Luft

vzdúšje atmosphere; figurativno surroundings pl

vzdúšje atmosphère ženski spol , ambiance ženski spol

vzdúšje (-a) n pren. atmosfera, clima, temperie:
prijateljsko vzdušje atmosfera amichevole
politično vzdušje la temperie politica

vzdúšje s uzdušje, atmosfera, raspoloženje: tovariško vzdušje
drugarska atmosfera

vzdúšje atmosfera f ; ambiente m

vzdúšje -a s., атмосфе́ра -и ж.

vzdúšje -a s atmosferă

āēr āĕris, acc. āëra, m (gr. ἀήρ)

1. spodnje ozračje, zrak (naspr. aether zgornji, redkejši zrak): itaque aër (utimur enim pro Latino) et ignis et aqua et terra prima sunt Ci., crassus hic et concretus aër, qui est terrae proximus Ci.; pesn.: summus aër arboris V. zračni drevesni vrh.

2. occ.
a) vzdušje, atmosfera: Boeotûm in crasso iurares aëre natum H., acutiora ingenia eorum, qui terras incolant eas, in quibus aër sit purus ac tenuis, quam illorum, qui utantur crasso et concreto Ci., Athenis tenue caelum, ex quo acutiores Attici, crassum Thebis, itaque pingues Thebani Ci.
b) lov. vonj, ki ga prinaša zrak: aër pennae odoratae Lucan., externa nec perdidit aëra terra Lucan.

3. pesn.
a) megla, oblak: Venus obscuro gradientes aëre saepsit V. (prim. ἐκάλυψε ἠέρι πολλῇ Hom.); od tod: aëris in campis latis V. na meglenih poljanah (prim. εἰς Τάρταρον ἠερόεντα Hom.).
b) sapa, piš: bucina, quae medio concepit ubi aëra ponto, litora voce replet O.

Opomba: Aër tudi fem. (kakor gr. ἀήρ): Enn. ap. Gell., acc.sg. neklas. aërem: Ca. fr., Cels. idr.; v pozni lat. nom. in acc. pl. aëra: Cass. idr.

atmosfēra f

1. atmosfera, ozračje:
gli alti strati dell'atmosfera visoke plasti atmosfere

2. pren. atmosfera, vzdušje:
l'atmosfera magica delle piazze di De Chirico magična atmosfera De Chiricovih trgov

3. fiz. atmosfera (enota)

atmósfera ženski spol atmosfera, vzdušje; področje; višinski zrak

Atmosphäre, die, atmosfera, ozračje; figurativ vzdušje, ozračje

atmosphere [ǽtməsfiə] samostalnik
atmosfera, ozračje, zrak
figurativno okolje, vzdušje, razpoloženje; enota za merjenje zračnega pritiska

atmosphère [atmɔsfɛr] féminin ozračje, atmosfera, vzdušje; okalje; razpoloženje

atmosphère de travail, de vacances delovno, počitniško vzdušje
vivre dans une atmosphère hostile živeti v sovražnem okolju

aura -ae (pesn. tudi v st.lat. obliki aurāī V.), f (gr. αὔρα; prim. ventus)

1. sapa, sapica, pih: ventus et aura O., venti et aurae cient (mare) L., me nunc omnes terrent aurae V., aurarum et silvae metus H., aura fluminis L. ali maris Cu. ugoden vetrič z reke, z morja.

2. occ.
a) (ugoden ali hud) veter: nocturna C., aspirant aurae in noctem V., facilis, levis, secunda, rapida, tumens, grandior aura, ventosae aurae O., nivales aurae H., ventosi ceciderunt murmuris aurae V., aurae vela vocant ali vocat iam carbasus auras V., colligere auras velis Lucan.
b) duh, vonj, hlap: quae (naturae) mittat naribus auram Lucr., dulcis compositis spiravit crinibus aura V., notas odor attulit auras V.
c) (b)lesk, sij(aj): auri per ramos aura refulsit (aliteracija!) V., quae se tollunt in luminis auras V.
č) tok toplote: simul ac longuido corpori solis calidior visa est aura Varr. ap. Non.
d) (od)jek, odmev: illi nomen ab extremis fontibus aura refert Pr., si modo damnatum revocaverit aura puellae Pr.

3. sinekdoha vzduh, zrak, v pl. vzdušje, ozračje: aura mixta vapore Lucr., follibus auras accipiunt redduntque V., in auras aëraque humor abit V.; pogosto aëris aurae Lucr. ali aëriae aurae Lucr., O., Tib., aërias telum contorsit in auras V. v nebesno ozračje. Poseb. zrak, ki ga dihamo: aetherias vitales suscipere auras, vesci vitalibus auris, reducere naribus auras Lucr., captare naribus auras V. sopihati, auras vitales carpis V. dihaš življenjski zrak = živiš, si vescitur aurā aetheriā nec occubat umbris V., trahere auras Sen. tr., haurire auram communem Q.

4. met.
a) višina, nebo: cursum per auras dirigere, Fama se attollit in auras V., assurgere in auras, se agere ad auras, tendere ad auras V., fluctus sub auras erigere V. kvišku, proti nebu, stat ferrea turris ad auras V. kipi proti nebu, fugere in auras Sen. tr.
b) (gornji) svet: superas venire (evadere) ad auras V., superas educere ad auras O., ut dolor increvit seque ipsum pondus in auras expulit O. in je prisililo breme (materinega telesa) samo na svet.
c) svet = javnost, (beli) dan: illos (Danaos) patefactus ad auras reddit equus V. da iz sebe na plano, auras aegra fugit V. se izogne belemu dnevu, fas omnia ferre sub auras V. na dan (na svetlo) spraviti.

5. pren. lahna, begljiva, begotna, (zares ali le na videz) ugodna, vabljiva sapa, sapica; v podobah, vzetih iz mornarskega življenja: neque periculi tempestas neque honoris aura potuit eum de suo cursu demovere Ci. vihra... lahno vejanje, dum flavit velis aura secunda meis O.; parva aura rumoris Ci., tenuis famae aura V., levis aura spei obicitur L. iskrica, libertatis auram captare L. gnati se za vsako sapico (= upanjem) svobode, aura favoris popularis L.; poseb. pogosto populāris aura nezanesljiva ljudska naklonjenost (blagovoljnost): Q., aurae popularis captator Ci., aurae popularis homo L., arbitrio popularis aurae H.; v istem pomenu tudi pl.: gaudere popularibus auris V., popularibus auris inpelli Lucan.; tudi samo aura: iam aura, non consilio ferri L. dati se unesti sapi ljudske naklonjenosti; pesn. o ljubezni: tua ne retardet aura maritos H. tvoja ljubeznivost, nescius aurae fallacis H. varljive naklonjenosti; prim.: incerta Cupidinis aura O.

clima m (pl. -mi)

1. podnebje, klima:
clima marittimo, continentale morsko, celinsko podnebje

2. pren. klima, duhovno ozračje, vzdušje

sublīmis -e (menda iz sub + līmen, torej „do zgornjega praga segajoč” ali „na zgornji prečnik vrat obešen”)

1. v zraku viseč (plavajoč, zibajoč se, lebdeč), visoko nad tlemi (zemljo) bivajoč, nadzemski: apparet sublimis in aëre Nisus V., accipiter … consequitur pennis sublimem in nube columbam V., hanc Venus ex alto sublimis Olympo spectat Tib., sublimis aranea Cat., aliquem sublimem ferre Pl. odnesti na ramah, aliquem sublimem (po novejših izdajah sublimen, gl. spodaj) medium arripere Ter. koga zgrabiti za telo in ga odnesti kvišku, aliquem sublimem rapere Kom., L., O. koga odnesti (odpeljati) visoko po zraku, quem (sc. Ganymedem) sublimem pedibus rapuit Iovis armiger uncis V.; v zvezi z glag. premikanja = kvišku v zrak (po zraku) oditi, odplavati, splavati, vzleteti, odleteti idr.: haec locutus … sublimis abiit L., ipsa (sc. Venus) Paphum abit V., iam super Europen sublimis vectus erat iuvenis O.; prolept.: ad caelum hinc ire putandum est sublimīs animas V. da se dvigajo kvišku na zgornji svet; pren.: Mnestheus, quem … sublimem gloria tollit V. ki ga povzdiguje slava, sublimemque feres ad sidera caeli … Aenean V. povzdignila boš visoko do zvezd; tako tudi: tuum nomen … cantantes sublime ferent ad sidera cycni V.

2. pesn. v višini, v višavah ali visoko bivajoč (sedeč, stoječ ipd.), visok, kvišku strmeč, moleč, segajoč: quotiens steteris sublimis in orbe O., sublime tectum, cacumen montis, sublimes columnae O., os O. pokončen, vertex, portae V., prospexi Italiam summa sublimis ab unda V. z vala, visoko na valu se zibajoč, sublimes in equis redeunt V. visoko na konjih, iret alter consul sublimis curru L. visoko na vozu (stoječ), sublime atrium H., flagellum H. visoko dvignjen, sublimior Atlas Iuv., sublimissimus currus Tert.; subst. sublīme -is, n višina, zrak, ozračje, starejše vzduh, vzdušje: aliquem in sublime extollere Auct. b. Afr. (o slonih), se eiaculari in sublime Plin., iactari in sublime Suet., facies in sublimi posita Plin., per sublime volantes Plin., ex sublimi devolutis Plin.; v pl.: antiquique memor metuit sublimia casus O.

3. metaf. vzvišen, vznesen, zanosen, vznosit, visok, vzvišen, plemenit, sublimen, veličasten, velik, slaven, ponosen, visoko mereč, za visokim stremeč ipd.: viri Varr., nomen O. sloveče, mens, pectora ali sublimis cupidusque H. visoko mereč(a), sublimia cures H., nos quoque sublimes Magnus facit Lucan., qua claritate nihil in rebus humanis sublimius Plin., quid … tuis natalibus … inveniet quisquam sublimius? Iuv., sublimissimi iudices Cod. I.; o govoru: versūs H., carmen O., carmina Iuv., oratio, actio, genus dicendi, verbum Q., sublimia humilibus miscere Q., sonus (jezik) Sophoclis sublimior Q.; metaf. o govorniku in pesniku: naturā sublimis et acer H., sublimis et gravis et grandiloquus Q., plerumque sublimis et satis apertus Q. — Adv.

1. sublīmiter visoko, v višini, v višavah: sublimiter stare Ca. pokonci, volitare Col.

2. adv. acc. sg. n sublīme
a) visoko = kvišku, v višavo (višave), v zrak: aër ali sonus sublime fertur Ci., legatos non pinnis sublime elatos Alpīs transgressos (sc. esse) L., segetem … sublime expulsam eruerent V., sublime volans nubi se inmiscuit atrae V., sublimius altum attollere caput O.
b) visoko = v višini, v višavi (višavah), v (na) zraku: nihil interest, humine an sublime putescat Ci., faces caeli sublime volantīs Lucr.; metaf. vzvišeno, vzneseno, zanosno, zaneseno: alia sublimius … dicenda Q. — Adv. soobl. sublīmen
a) visoko = kvišku, v višavo (višave), v zrak: Naev. fr., erum meum … sublimen ferunt Pl., sublimen intro hunc rape Ter.
b) visoko = v višini (višavi), v zraku: aspice hoc sublimen candens, quem vocant omnes Iovem Enn. ap. Ci. — Adj. soobl. sublīmus 3: ex sublimo vertice ali sublima evolat Acc. ap. Non., per deum sublimas subices (beri dvozložno!) Enn. ap. Gell., sublima nebula S. fr., sublima (subst. n. pl.) caeli Lucr.

tempērie f

1. podnebje; zmerno podnebje

2. pren. klima, duhovno ozračje, vzdušje

Unterströmung, die, podvodni tok; figurativ vzdušje, prikrita struja

атмосфе́ра -и ж., atmosfêra -e ž., ozráčje -a s., vzdúšje -a s.