Franja

vulkansk|i (-a, -o) vulkanisch; Vulkan- (pepel die Vulkanasche, ognjišče der Vulkanherd)

vùlkānskī -ā -ō vulkanski: vulkanski krater, pepeo, potres; -e stijene; -o kolonijalno pitanje

vulkanski pridevnik
1. (o ognjeniški gori) ▸ vulkáni, vulkanikusPovršje Venere prekrivajo številni vulkanski kraterji in tokovi lave. ▸ A Vénusz felszínét vulkáni kráterek és lávafolyamok borítják.
Na nekaterih delih visokogorja je prisotna vulkanska aktivnost. ▸ A magashegység egyes részein vulkanikus tevékenység észlelhető.
Povezane iztočnice: vulkanska kamnina

2. (o geološkem izvoru) ▸ vulkanikus, vulkániOtoki so vulkanskega izvora in se nahajajo na križišču treh celin. ▸ A szigetek vulkanikus eredetűek és három kontinens találkozásánál helyezkednek el.
Povezane iztočnice: vulkanska prst, vulkanski tuf, vulkansko steklo

3. (silovit) ▸ vulkanikus
Njena vulkanska energija je dodobra zaznamovala tudi njeno igralsko ustvarjanje. ▸ Vulkanikus energiája végigkísérte színészi pályáját.

vulkánski volcanic

vulkánski izbruh volcanic eruption

vulkánski (-a -o) adj. del vulcano, vulcanico:
vulkansko žrelo cratere del vulcano
vulkanski otok isola vulcanica
vulkanski potres sisma vulcanico
geol. vulkanski izbruh eruzione vulcanica
geol. vulkanski tuf trass; tufo vulcanico
meteor. vulkanski oblak nube a cavolfiore; pino vulcanico

vulkánski -a -o vulkanski: -e kamenine; -a žlindra

vulkánski volcánico (geol tudi eruptivo)

vulkánski prid., вулкані́чний прикм.

vulkánski -a -o prid. vulcanic

vulkanski tuf moški spol der [Traß] Trass

vulkanski tuf stalna zveza
geologija (kamnina) ▸ vulkáni tufa

avolcanado vulkanski

eruptive [irʌ́ptiv] pridevnik (eruptively prislov)
eruptiven, vulkanski; ki prebije; ki povzroča izpuščaj
figurativno impulziven, silovit

igné, e [igne] adjectif ognjen; géologie vulkanski

igneous [ígniəs] pridevnik
ognjen
geologija vulkanski, eruptiven

igneous rock vulkanska kamenina

ognjeníški -a -o vulkanski

Phlegra -ae, f (Φλέγρα = φλεγυρά goreča) Flégra, pokrajina v Makedoniji, pozneje Pallene: Plin., Sen. tr. — Od tod adj. Phlegraeus 3 (Φλεγραῖος goreč, vulkanski)

1. goreč, ogenj bruhajoč, vulkanski: vertex (Vesuvi) Sil., campi Plin. ravan med Puteoli in Neapljem, bogata z žveplom (zdaj Solfatara).

2. flégrski (flegrájski), iz Flégre, v ali pri Flégri: campi O. prizorišče boja Gigantov z bogovi (v Paleni ali v Kampaniji), iuga Pr., tumultūs Pr. vojna Gigantov z Jupitrom; metaf.: Phlegraeo campo Pr. na ravnici pri Farzalu ali Filipih (zaradi krvavega in ognjevitega boja).

piroclastico agg. (m pl. -ci) miner. piroklastičen; vulkanski, vulkanskega izvora

plutonique [plütɔnik] adjectif plutonski, vulkanski, ognjeniški

vesuvian [visú:viən]

1. pridevnik
vezuvski; vulkanski

2. samostalnik
zastarelo starinska vrsta vžigalice z debelo glavico