Franja

vstaja|ti (-m) vstati aufstehen
pozno vstajati ein Langschläfer/Spätaufsteher sein
zgodaj vstajati ein Frühaufsteher sein

vstájati to rise; to get up; to stand up; to rise to one's feet

on zgodaj (pozno) vstaja he is an early (a late) riser
zgodaj vstájati to rise with the sun, to get up early, to be an early riser
ne vstajajte! (ostanite na sedežu!) keep your seat!

vstájati, vstáti se lever (tudi iz postelje)

vstajati od mize se lever (ali sortir) de table
zgodaj vstajati se lever tôt (ali de bonne heure), être matinal

vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.

1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
vstajati izza mize alzarsi da tavola
vstajati iz postelje alzarsi dal letto

2. vstajati od interrompere, abbandonare:
vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura

3. levarsi, sollevarsi:
izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere

4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa

5. pren. risuscitare, risorgere:
vstajati iz revščine risorgere dalla miseria

6. pren. insorgere, ribellarsi:
tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari

7. rel.
vstati od mrtvih risorgere
Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
vstati z levo nogo alzarsi di malumore
vstati na pot andarsene
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca

vstájati -am, vstajal -a i vstajal -ala ustajati, dizati se

vstájati, vstáti levantarse (tudi iz postelje de la cama) ; (s sedeža tudi) ponerse de pie (ali en pie) ; (po bolezni) convalecer, reponerse

zgodaj vstajati madrugar, levantarse temprano

vstájati -am nedov., устава́ти устаю́ недок., става́ти стаю́ недок., повстава́ти -таю́ недок.

vstájati -am nedov.
1. a se ridica
2. a se scula

arise^* [əráiz] neprehodni glagol
arhaično (out of) vstati, vstajati (from)
nastati, nastajati; izhajati, izvirati
poetično od mrtvih vstati

to arise from the dead od mrtvih vstati
the question doesn't arise to ne prihaja v poštev

aufstehen^*

1. vstati, vstajati, Wild, [Haß] Hass: dvigati se, dvigniti se, aufstehen gegen dvigniti se proti, upreti se (komu, čemu)

2. aufstehen auf stati na

3. (offen sein) biti odprt

drizzare

A) v. tr. (pres. drizzo)

1. naravnati, naravnavati:
drizzare le gambe ai cani pren. prati zamorca

2. knjižno upreti, upirati:
drizzare lo sguardo upreti pogled

3. postaviti, postavljati; dvigniti, dvigovati:
drizzare una scala postaviti lestev

B) ➞ drizzarsi v. rifl. (pres. mi drizzo) vstati, vstajati; zravnati se:
drizzarsi in piedi vstati

iskrsávati iskr̀sāvām vstajati, kazati se, pojavljati se, prihajati pred oči: onaj kobni dogadaj iskrsava mi pred oči; u proljeće iskrsavali su ponovo mnogobrojni hajduci; ljudi su naglo iskrsavali iz magle; pred pisca je iskrsavala sva ona bijeda koja ga bijaše snašla posljednjeg mjeseca

levare

A) v. tr. (pres. lēvo)

1. dvigniti, dvigovati; vzdigniti, vzdigovati:
levare al cielo qcn. pren. koga kovati, povzdigovati v nebesa
levare l'ancora navt. dvigniti sidro, odpluti

2. sneti, snemati; odstraniti, odstranjevati; odpraviti, odpravljati:
levare un divieto odpraviti prepoved
levare le tende oditi; pren. odpovedati se nameri
levare un dente izdreti zob
levare di mezzo qcs. kaj spraviti s poti
levare la fame, la sete nasititi, odžejati
levarsi il pane di bocca per qcn. vse žrtvovati za koga
levarsi una voglia zadostiti želji
levare qcs. dal capo di qcn. kaj komu izbiti iz glave
levarsi di dosso la giacchetta sleči si suknjič
levarsi il cappello odkriti se
levare la seduta zaključiti sejo
levare il saluto a qcn. koga ne pozdravljati več

B) ➞ levarsi v. rifl. (pres. mi lēvo)

1. dvigniti, dvigovati se:
levarsi contro qcn. komu se upreti, vstati zoper koga

2. vstati, vstajati

3. oditi, odhajati; pobrati se:
levarsi di mezzo, dai piedi spraviti se s poti, oditi, pobrati se

4. vziti, vzhajati

C) m knjižno vzhod:
il levare del sole sončni vzhod

ridicá ridíc

I. vt.

1. dvigati, dvigovati, dvigniti, vzdigovati, vzdigniti

2. povišati, zvišati

3. postaviti, postaviti pokonci

4.
□ a ridica în slavă poveličevati, poveličati

II. vr.

1. vstajati, vstati

2. (na)ježiti se

sculá scol vt./vr.

1. zbujati (se), (z)buditi (se), prebujati (se)

2. vstajati, vstati

sorgere^*

A) v. intr. (pres. sorgo)

1. vstati, vstajati; dvigniti, dvigovati se

2. vziti, vzhajati

3. izvirati

4. zbuditi, zbujati se; poroditi se; priti do:
mi è sorto un sospetto v meni se je zbudil sum
sono sorte complicazioni prišlo je do zapletov

5. pren. priti do, povzpeti se do česa:
sorgere in fama zasloveti

B) m (le sing.) vzhod, vzhajanje:
il sorgere del sole sončni vzhod

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.

ùstajati -jēm
1. vstajati: rano ustajati
2. naraščati: voda ustaje
3. ustajati na neprijatelja z vojsko iti na sovražnika

воскресать, воскреснуть vstajati, vstati od mrtvih

повстава́ти -таю́ недок., vstájati -am nedov., upírati se -am se nedov.