Franja

vseka|ti [é] (-m) einschneiden

vsékati to hew in (ali to)

vsékati entailler, enfoncer, ficher, planter

vsékati (-am) | vsekávati (-am) perf., imperf.

1. fare tagli (in), incidere:
vsekati znamenje v les incidere un segno nel legno

2. alp.
vsekati, vsekavati stopnice v led gradinare, scalinare nel ghiaccio

vsékati -am usjeći (-se-): vsekati pot v skalo
usjeći put u stijenu (ste-); vsekati črke v kamen
usjeći slova u kamen; vsekati rano
usjeći ranu

vsékati hacer un corte (ali una entalladura) en

gash [gæš]

1. samostalnik
vsek, zareza, brazgotina
vulgarno ženski spolni organ

2. prehodni glagol
vsekati, globoko raniti, razparati

hack² [hæk] prehodni glagol & neprehodni glagol
sekati, vsekati, zasekati, razsekati
šport brcniti v nogo (nogomet); pokašljevati
ameriško prenašati, trpeti kaj

hacking cough suh kašelj, pokašljevanje
ameriško, sleng to hack around pohajkovati
to hack and hew tolči
to hack off odsekati
to hack out usekati koga
to hack to pieces v koščke razsekati
to hack a language tolči kakšen jezik

in-cīdo² -ere -cīdī -cīsum (in, caedere)

1. vrezati, zarezati, narezati, vsekati, nasekati, vdolbsti: Auct. b. Hisp., Lamp., arbor inciditur Plin., incisae servant mea nomina fagi O., tenerae arbores incisae C. narezana; od tod: incisus pulmo Ci. ali folia incisa Plin. z zarezo, quod possim titulis incidere Iuv., tabula his litteris incisa L., marmora notis incisa H. marmornate plošče z (vsekanimi) napisi. Z obj. napisanega na vprašanje kje? z in in abl.: Plin., Plin. iun., Suet., epigramma incisum est in basi Ci., exemplum (kopija) in pilā lapideā incisum N., in ea basi nomen Africani erat incisum Ci.; na vprašanje kam? (z in in acc.): Suet., Plin., Plin. iun., inmunitates in aes iubebat incidi Ci.; abs.: incidebantur (sc. in aes) leges Ci.; z dat.: Suet., sepulcro summam i. H., verba ceris i. O. včrtati, začrtati v … , amores arboribus i. O. ljubezenske tožbe v … vrezati (zarezati).

2. occ.
a) (vrezujoč) obrezati: pinnas i. Ci., vites i. V., etsi incidamus media, ne nimis sero ad extrema veniamus. Ci. obrežemo = na kratko obdelamo (opravimo).
b) (vrezujoč) prerezati, razrezati, odrezati: nos linum incidimus Ci. odpremo pismo, venas (venam) incidere Plin., T., Suet., Cels. žile prerezati, kri izpustiti (komu), puščati (komu), qui legato venas incideret Ci. je dal žile prerezati, funem i. V.; pogosto pren.: incidunt nervos populi Romani Ci. režejo narodu kite = mrtvijo, slabijo ga, spes incisa L. „odrezano“ = odvzeto, odneseno, horam casus incidit Sen. ph.
c) s prolept. obj. (vrezujoč) izrezati, izsekati: ferro incidit perpetuos dentes (na žagi) O., novas incide faces! V.
č) kot medic. t. t.: raztelesiti (razteleševati), razuditi (razudovati): corpora mortuorum Cels., nocentes homines vivos Cels.

3. metaf.
a) pretrgati, prekiniti, motiti: non lusisse pudet, sed non incidere ludum H., interrogatio sermonem incidit L., novas incidere lites me monuit V., omnem deliberationem i. Ci., genus vocis incidens Ci. premolkujoč.
b) ovreči, zavreči, razveljaviti (razveljavljati), uničiti: testamentum, tabulas (testamenti) Icti. Od tod subst. pt. pf. incīsum -ī, n (ret. t. t.) zareza = odstavek v periodi (= gr. κόμμα, lat. tudi incīsiō): Ci., Q.

2. adv. pt. pf. incīsē (= incīsim): Ci.

īn-fodiō -ere -fōdī -fossum

1. vkopa(va)ti, pokopa(va)ti, zakopa(va)ti, zagrebsti: Varr., Cat., Pers., Vulg., Aug., puer infossus humo H., unguibus infodiunt fruges V., Pausaniam (mortuum) infoderunt N., taleae in terram infodiebantur C., libros Plin.; pesn. z dat.: corpora terrae V.; metaf. vseka(va)ti: saxum per fractae cassidis aera ossibus infodiens Sil., vulnera infossa cerebro Stat. globoko vsekane.

2. (s)kopati: lacum, sulcum Col., campestris locus duos pedes infodiendus est Col.

īn-scalpō -ere (-scalpsī) -scalptum (v)dolbsti, vseka(va)ti, vrez(ov)ati, (v)jedkati, z jedko vodo vreza(va)ti: Plin., Lact.

in-sculpō -ere -sculpsī -sculptum (in [praep.], sculpō — scalpō)

1. vrez(ov)ati, vdolbsti, vseka(va)ti; z abl. loci: foedus insculptum columnā aëneā L., summam patrimonii saxo i. H., elogium tumulo Suet., monumento militem Suet., publicis monumentis Plin. iun., nomina tesseris Iust., postibus cornua O.; z dat.: litteras tabellae Q.; s praep. in z abl.: sortes in robore insculptae Ci.

2. metaf. (v duha, v srce) globoko vtisniti: natura insculpsit in mentibus, ut … Ci., innatum est et in animo quasi insculptum esse deos Ci.

3. na(d)pisati, z napisom označiti: dentes eburneos gentis suae litteris Val. Max.

prèklati prèkoljēm
1. preklati, zaklati, prerezati grlo
2. presekati, vsekati: tek što zamahnu mlatilom i udari po žitu, osjeti kako nešto prekla ispod pasa, kao da mu se šiljata oštrica zarinu u meso
3. pokvariti, uniciti: cerov direk do zemlje izglodala vlaga i preklao trulež

scalpō -ere, scalpsī, scalptum (indoev. kor. *sqele-p- praskati, raziti, rez(lj)ati (razširjeno iz *squel(e)-); prim. gr. σκόλοψ -οπος oster kol, σκάλοψ krt, lat. scalper, scalprum, sculpō, stvnem. scelifa = nem. Schelfe lupina, got. halbs = stvnem. in nem. halb [prvotno „deljen“], skr. kl̥ptáḥ urejen, (o laseh in nohtih) ostrižen, obrezan, kalpáyati ureja, razdeljuje)

1. (s)praskati, grebsti, razgrebsti (razgrebati), raziti, vražati, (z)drgniti, (o)dŕzati, podŕzati: caput digito uno IUV. čohljati (praskati) se (ševeljati) po laseh z enim (samim) prstom (da se frizura ne pokvari), poseb. o Pompeju: ASIN. POLL. AP. SEN. RH., ASIN. POLL. AP. AMM., terram unguibus H., dentes NOV. FR., PLIN., scalpendo ferreis unguibus PLIN., vitiosum locum morsu COL. (o)glodati (oglodavati), verrucam SUET.; pren. dražiti k pohoti, zbujati pohoto (k pohoti), drástiti, razvnemati, zbujati poželenje (naslado): tremulo scalpuntur ubi intima versu PERS.

2. (kot umetniški t. t.) rezati, vrezati (vrezovati, vrezavati) v kamen, les, (iz)rezljati, vrezlja(va)ti, izrezati (izrezovati, izrezavati), (v)gravirati, (v)dolbsti, izdolbsti, vsekati (vsekovati, vsekavati) (scalpere o ploskem reliefu (basreliefu, ploskorezbi), sculpere o visokem reliefu (pridvižnem ali na pol pridvižnem delu)): MIN. idr., apta manus est ad fingendum, ad scalpendum CI., nostri memorem sepulcro scalpe querelam H., flores et acanthi eleganter scalpti, capita leonina sunt scalpenda VITR., scalpsisse marmora PLIN., vetuit in gemma se ab alio scalpi quam ab Pyrgotele PLIN.

sculpō -ere, sculpsī, sculptum (beseda je nastalo iz scalpere najprej v zloženkah, npr. exsculpere, insculpere, potem pa se je začela uporabljati tudi v. simplex) (iz)rézati, (iz)rezljáti, izrezljá(va)ti, izrézati (izrezováti, izrezávati), vrezljá(va)ti, (iz)klesáti, izkles(ov)áti (izklesávati), (iz)tesáti, stesati, vrézati (vrezováti, vrezávati), izsékati (izsekováti, izsekávati), vsékati (vsekávati), (iz)dólbsti, rez(lj)aje (izrezovaje, vrezovaje, vrezujoč, izsekujoč) kaj (iz)délati, izdélati (izdelováti), tvoriti, upodobiti (upodabljati): LUCAN., LAMP. idr., denticulos in coronis VITR., scyphos PLIN., imago sculpta SUET., ancoram in gemma IUST., funditur, tunditur, sculpitur Iuppiter AUG., e saxo sculptus CI., quid sculptum infabre esset H., interea niveum mira ... arte sculpsit ebur O. je izdolbel (izklesal) snežnobel kip iz slonove kosti, gemmas faberrime sculpere AP.; metaf.: dicet scripta et sculpta Q. v opiljeni obliki, in animo eius sculptum sit AP. globoko vtisnjeno.

sjȅcnuti -nēm (ijek.), sȅcnuti -nēm (ek.)
1. vsekati, vrezati
2. usekati: sjecnuti jezikom

slash² [slæš] prehodni glagol & prehodni glagol
zamahniti (udrihati) z nožem (mečem ipd.), vsekati, raniti (koga) z nožem (mečem, sekiro); razrezati, razparati, raztrgati; napraviti razporek (v obleki); mlatiti okrog sebe
vojska podirati drevesa, da se s podrtim drevjem napravi zagrajena pot; oplaziti z bičem, bičati, pokati z bičem
figurativno ostro kritizirati, trdo ošteti
figurativno drastično reducirati

slashed sleeve rokav z razporkom

ùdariti -īm
I.
1. udariti: udariti koga pesnicom, komu šamar, koga po licu; udarilo mi u noge; udariti glavom o zid
2. zabiti: udariti kolac u zemlju, klinac, čavao, ekser u dasku
3. postaviti: udariti znak pokraj druma, pritke za pasulj, za grah
4. zadeti: udario ga grom, metak; udarila ga kaplja zadela ga je kap; brod je udario u stijenu pod vodom
5. odmeriti: udariti porezu na prihode
6. zaviti: udariti lijevo od puta
7. napotiti se, usmeriti se: udariti rdavim putem
8. položiti: udariti temelj novoj zgradi
9. udariti, napasti: udariti na neprijatelja
10. začeti: udarila je kiša
11. bušiti, bruhniti: udariti u smijeh, u plač
12. udariti: vino mu je udarilo u glavu
13. vsekati: udariti znak u drvo
14. suniti, brcniti: udariti nogom o što, u što
15. nastaviti, udariti na pipo: udariti slavinu
16. natakniti, nabiti: udariti osudenika na kolac, zeca na ražanj
17. nabiti: udariti pendžeta na cipele potempljati čevlje
18. udariti koga na muke mučiti koga, začeti mučiti koga
19. udariti u žice zaigrati, zabrenkati
20. udariti u tanke žice začeti jadikovati, jadikovati; udariti u druge žice napeti druge strune; udarila ga čutura, šljivova grana u glavu nasekal se ga je, opil se je; udarila mu vlast, slava u glavu v glavo mu je udarila oblast, slava; udarila kola u brijeg, u breg prišlo je do nesreče; udario tuk na luk spopadla sta se dva enako huda nasprotnika, zadelo je kladivo na nakovalo; udariti kljunom u koru kavsniti, kljuniti skorjo; to mi je brzo udarilo u oči na to sem kmalu postal pozoren; udariti tragom iti po sledi; udariti na plićinu, na belaj naleteti na plitvino, na nesrečo; udariti na velika zvona obesiti na veliki zvon; udariti cijenu robi določiti ceno blagu; udariti u bijeg spustiti se v beg
II. udariti se
1. udariti se
2. suniti se
3. udariti se, spopasti se

ùsjeći usijèčēm (ijek.), ùseći uséčēm (ek.)
1. vsekati, vrezati: usjeći u drvo, u kamen
2. usekati, urezati: usjeći granu, komad hljeba

zàrezati -ežēm
1. zarezati: zarezati u raboš; zarezati kestenje kad se peče
2. prirezati, priostriti: zarezati pisaljku, olovku
3. zaznamovati: čuvaj se onoga koga je priroda zarezala
4. vsekati: zareže munja i rasvijetli sobicu
5. ekspr. vtisniti (se): zarezati što u dušu, u pamet