Franja

Zadetki iskanja

  • vročin|a1 ženski spol (-e …) die Hitze (huda Backofenhitze, opoldanska Mittagshitze)
    pasja vročina drückende Hitze, Bruthitze, Hundstagshitze, Mordshitze
    … vročine Hitze-
    (čas die Hitzeperiode, naval Hitzewallung, vpliv die Hitzeeinwirkung)
    smrt od/zaradi vročine medicina der Hitzetod, Wärmetod
    obstojen proti vročini hitzebeständig, hitzeresistent
    odpornost proti vročini die Hitzebeständigkeit, Hitzeresistenz, samo tehnika Warmfestigkeit
  • vročin|a2 ženski spol (-e …) medicina (zvišana telesna temperatura) das Fieber
    zdravilna vročina Heilfieber
    brez vročine fieberlos, po bolezni: fieberfrei
    naraščanje vročine der Fieberanstieg
    svečka za zniževanje vročine das Fieberzäpfchen
    zdravilo proti vročini das Fiebermittel
    imeti vročino medicina Fieber haben, fiebern
    ki povzroča vročino fiebererzeugend
    ki znižuje vročino fiebersenkend
    meriti vročino die Temperatur messen
  • vročína heat; medicina fever

    dušeča vročína oppressive heat
    huda, žgoča vročína broiling, parching, scorching heat
    tropska vročína tropical (ali torrid) heat
    doba hude, pasje vročíne dog days pl
    občutljiv za vročíno sensitive to heat
    odporen proti vročíni heat-resistant, heat proof, thermostable
    merilec vročíne fizika pyrometer
    imeti hudo, visoko vročíno medicina to run a high temperature
  • vročína chaleur ženski spol (vive), ardeur ženski spol ; medicina fièvre ženski spol , température ženski spol

    huda vročina grande (ali grosse, forte) chaleur
    neznosna, dušeča vročina chaleur accablante
    tropska vročina chaleur tropicale
    imeti vročino (medicina) avoir de la fièvre (ali de la température)
  • vročína (-e) f

    1. caldo, calore, arsura:
    neusmiljena, pasja, peklenska vročina caldo insopportabile, infernale
    poletna vročina arsura estiva

    2. vampa:
    vročina jo je obšla le è venuta una vampa al viso

    3. med. febbre, temperatura:
    imeti hudo vročino avere una febbre da cavallo
  • vročína ž
    1. vrućina, žega: nastopila je huda vročina; pasja vročina
    pasja, pseća vrućina; vročina pritiska
    vrućina je sve gora
    2. vrućina: vročina razbeljenega železa
    3. vrućica, vrućina, groznica: bolnik z -o
  • vročína calor m ; ardor m ; med fiebre f

    30° vročine 30 grados de calor
    dušeča vročina calor sofocante
    tropska vročina calor tropical
    imeti vročino (med) tener fiebre
    umirati od vročine (fig) asarse (ali freírse) de calor, asarse vivo
  • vročína -e ž., гаря́чка ж.; спе́ка ж.
  • vročína -e ž
    1. căldură, arşiţă
    vlažna vročina zăpuşeală
    pasja vročina caniculă, căldură caniculară
    2. med. febră
  • pasja vročina ženski spol drückende Hitze, die Affenhitze, Bruthitze, Knallhitze, Hundstagshitze
  • aestus -ūs, m

    1. žar, ogenj, vročina: exsuperant flammae, furit aestus ad auras V., exsultant aestu latices V., propius aestūs incendia volvunt V. bliže vali ogenj svoj žar, mediis aestibus V. ob opoldanski vročini, isto tudi: aestus a meridiano sole L.; aestum sustinere O., frigora atque aestus tolerare C. ali pati L. mraz in vročino, labore et aestu languidus S., gravem aestum solari fluviis H., autumni aestus V., aestūs caniculae H., oleam mordet aestus H., fontes... aestibus exarescebant C. zaradi poletne vročine; occ.: aestu febrique iactari (ἕν διὰ δυοῖν) Ci. zaradi mrzlice, ulceris aestus Acc. ap. Ci. vnetje, prisad, cum furit atque artūs depascitur arida febris, profuit incensos aestus avertere V.; pesn. poletje: Ceres medio succiditur aestu V., vere flores, aestu numerabis aristas O.

    2.
    a) valovanje, zagon (zaganjanje, butanje, kipenje) valov, valovje, tok, struja: ferventes aestibus undae O., fluctu aestuque secundo (= fluctu aestuoso) V. s kipečim valovjem odprtega morja, delphines... aestum (maris) secabant V., furit aestus arenis V., aequoris aestus V., vasti aestus pelagi Cat., Tyrrhenus aest. V. valovito Tirensko morje, aestus totos campos circa flumen inundaverat Cu., in fretum concurrit aestus atque effervescit Varr. ali carinam ventus ventoque rapit contrarius aestus O. morska struja; occ. pritok valovja = plima: cum ex alto se astus incitavisset C. ko je z morja udarila plima, aestus maritimi ali marini Ci., aestus accedens Sen. ph. nastopajoči pritok valovja = plima, decessus aestūs C. odtok valovja = oseka = aestus recedens Sen ph., aestuum accessus et recessus Ci. plima in oseka, bibavica, aestus decedit L., decedente in mare aestu L., minuente (sc. se) aestu C. ob pojemajoči plimi, aestu suo L. ali aestu secundo S. ap. Gell. ob njemu ugodni plimi, naspr. adverso aestu maris S. ap. Non., in adversum aestum L., luna plena maritimos aestus maximos efficere consuevit C. visoke plime, inanes aestum Plin. mrtva plima; pren.: si... illae undae comitiorum... sic effervescerunt quodam quasi aestu, ut ad alios accedant, ab aliis autem recedant Ci. ali quod enim fretum... tantas... habere putatis agitationes fluctuum,... quantos aestus habet ratio comitiorum? Ci. valovanje, valovje.
    b) vrenje, valovanje, kipenje (tekočin); od tod iztok ali izliv zemlje, magnetnega fluida: hos igitur tellus omnīs exaestuat aestūs Lucr., potem magnetni fluid sam: fluere e lapide hoc permulta necessest semina, sive aestum, qui discutit aëra plagis Lucr.

    3. pren.
    a) vzkipevanje, ihta, silovitost, strast: irarum fluctuat aestu V. od silne jeze vse kipi v njem, ut pelagi, sic pectoris adiuvet aestum O. srčno ihto, belli magnos commovit... aestus Lucr., aestūs regum et populorum H. kipeče strasti, civilisque rudem belli tulit aestus in arma H.
    b) silna želja proslaviti se z imenitnimi deli, težnja po slavnih dejanjih: ne aestus nos consuetudinis absorbeat Ci. da nas ne prevzame sila navade, repente te quasi quidam aestus ingenii tui procul a terra abripuit Ci., hunc quoque absorbuit aestus quidam insolitae adulescentibus gloriae Ci. je požrlo valovje slavohlepnosti.
    c) vzburkanje srca, skrbi poln nemir, tesnobna skrb, bojazen, zadrega: qui tibi aestus, qui error, quae tenebrae erunt Ci., magno curarum fluctuat aestu V., hiscine versiculis speras tibi posse... aestus curasque graves e pectore pelli H., erat hic quoque aestus, si forte me appellasset Plin. iun., explica aestum meum Plin. iun. — Soobl. aestum -ī, n: It.

    Opomba: Star. gen. sg. aestī: Pac. ap. Non.
  • ardency [á:dənsi] samostalnik
    vročina, žar; gorečnost, vnema; iskrenost
  • ardentía ženski spol vročina, žar, pripeka; vnema; medicina zgaga; Elijev ogenj
  • ardeur [ardœr] féminin žar, vročina, ogenj; gorečnost, vnema, strast, ognjevitost; energija; hrepenenje

    ardeur du soleil sončni žar
    ardeur d'estomac (médecine) zgaga
    ardeur d'urine žgoča bolečina pri uriniranju
    ardeur à travailler vnema, gorečnost za delo
  • ārdor -ōris, m (ārdēre)

    1. žar, požar, vročina: solis Varr., Ci., Lucr., caeli ali caelestis Ci., domus meae Ci., ignium, flammarum, flammeus, fervidus Lucr.; v pl.: solis ardores Ci., S. sončna pripeka, aëris sonitus et ardores Ci. donenje in zažarevanje = grom in blisk, faces et ardores Sen. ph. žarenje neba; pren. vroče podnebje, vroči pas: procul ab ardoribus S., Libanus inter tantos ardores opacus T.

    2. pren.
    a) žar, ogenj, lesk, migljanje: vultuum Ci., oris Vell., oculorum Ci., Q., ardor ex oculis micat Lucr. ogenj šviga iz oči, ardor stellarum Ci., Sirius V., ardor officit oculis Hyg.
    b) ogenj, ognjevitost, ognjevit pogum, gorečnost, goreče poželenje, strast: ardor ille me urget Ci. mučni nemir, sive voluptas est, sive est contrarius ardor Lucr. bodisi slast, bodisi nasprotna „strast“ (= bol), dīne hunc ardorem mentibus addunt? V., ardor et vis T. silna vnema; s subjektnim gen.: civium H. besnost, upor, militum, belli L., ardor animi L. ali animorum Ci., L. ali ardores animorum Ci. navdušenje ali strast, ardor amoris Ci. ogenj ljubezni, cupiditatum omnium ardore restincto Ci.; z objektnim gen.: ardor pugnandi L. goreča bojaželjnost, edendi O. huda lakota; s praep. ad nam. objektnega gen.: ardor mentis ad gloriam Ci., ardoris aliquid ad bellum armaque invenire, ardor ad dimicandum, ad obsidendos Veios L.
    c) occ. ogenj (žar) ljubezni, (goreča) ljubezen: resederat ardor O., ardorem dissimulare suum Tib.; z objektnim gen. (do koga): virginis, Iöles O., aut puellae candidae aut teretis pueri H.; met. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka: haec meus ardor erit O., tu primus et ultimus illi ardor eris O.
    č) silna obteženost, obremenjenost: in maximo infamiae suae ardore Val. Max. ob veliki, hudo ga težeči sramoti.
  • ardore m

    1. vročina:
    l'ardore della canicola pasja vročina

    2. žar, gorečnost:
    desiderare con ardore qcs. o qcn. pren. goreče želeti kaj ali koga

    3. vnema:
    lavorare con ardore vneto delati
  • ardour ameriško ardor [á:də] samostalnik
    vročina
    figurativno gorečnost, vnema, navdušenje, strast

    to damp s.o.'s ardour potreti koga, zmanjšati mu navdušenje
  • arsione f knjižno

    1. suhost, izsušenost

    2. vročina, žarenje
  • arşíţă -e f vročina, pripeka
  • arsura f žar, žarenje; vročina; suša:
    arsura estiva poletna vročina
Število zadetkov: 272