Franja

vrhnj|i (-a, -e) der/die/das obere, oberste, Ober- (del das Oberteil, material das Obermaterial, plast die Oberschicht, stran die Oberseite)

vŕhnji upper; top(-)

vŕhnji predal top drawer

vŕhnji supérieur, de dessus, d'en haut

vrhnja koža (anatomija) épiderme moški spol
vrhnja obleka survêtement moški spol

vŕhnji (-a -e) adj. superiore, di sopra, sopra-:
vrhnje nadstropje piano superiore
vrhnja ustnica labbro superiore
vrhnja travnata plast cotenna erbosa
vrhnja (obdelana)
plast zemlje soprassuolo
vrhnja plast zidu pelle del muro
vrhnje oblačilo sopravveste
vrhnji sloj manto stradale, pavimentazione
vrhnja plast (prebivalstva) strato superiore, ceto elevato; ekst. élite
vrhnja stran (česa) dritto
agr. vrhnji sadež frutto vettaiolo
navt. vrhnje jadro velaccio

vŕhnji -a -e gornji: -a obleka; -a koža v. vrhnjica; -a barva
gornja boja

vŕhnji superior; alto; más elevado

vrhnja koža epidermis f
vrhnja obleka sobreveste f, (zaščitna pri delu, »pajac«) fam mono m, (letalska) mono m de vuelo

vŕhnji prid., ве́рхній прикм., зве́рхній прикм.

vŕhnji -a -e prid. superior, de sus

vrhnji sloj moški spol gradbeništvo, arhitektura die Decke (asfaltni Asphaltdecke, betonski Betondecke, bitumenski Teerdecke), premaz: der Deckanstrich; die Abdeckung; cestni: der Straßenbelag; (pohodna plast) der Gehbelag

gȏrnjī -ā -ē
1. gornji, zgornji: gornji dom, grad, tok rijeke; gornji kat, sprat gornje nadstropje; gornji šeher gornje mesto; gornji stroj ceste; -a granica; -a paluba
2. vrhnji: gornji kaput

nâjgōrnjī -ā -ē najvrhnji, vrhnji

Ober- nad..., zgornji, višji, vrhnji

oberste vrhnji, najvišji; vrhovni, das Oberste Gericht Recht vrhovno sodišče

over¹ [óuvə] pridevnik
zgornji, vrhnji; višji, zunanji, čezmeren (običajno skupaj s pridevnikom)

Überzieh- vrhnji, povrhnji

vettaiōlo agg. agr. vrhnji, ki raste na vrhu drevesa (sadež)

верхний vrhnji, gornji

ве́рхній прикм., zgórnji prid., górnji prid., vŕhnji prid.

зве́рхній прикм., vŕhnji prid., zgórnji prid.

макушечный zgornji, vrhnji