Franja

vrem|e [ê] srednji spol (-éna …) das Wetter (aprilsko Aprilwetter, deževno Regenwetter, jesensko Herbstwetter, ostudno Sauwetter, pasje Hundewetter, poletno Sommerwetter, pomladno Frühlingswetter, primerno za kopanje Badewetter, za letenje Flugwetter, za potovanje Reisewetter, za pristajanje Landewetter), die Witterung; (vremensko stanje) die Wetterlage; (vremenski procesi) das Wettergeschehen
lepo vreme gutes Wetter, schönes Wetter
slabo vreme schlechtes Wetter, Schlechtwetter
bog vrema der Wettergott
fronta slabega vrema die Schlechtwetterfront
izboljšanje vrema die Wetterverbesserung
obdobje lepega vrema die Schönwetterperiode
obdobje slabega vrema die Schlechtwetterperiode
območje lepega vrema die Schönwetterlage
območje slabega vrema das Wetterloch, das Schlechtwettergebiet
poslabšanje vrema die Wetterverschlechterung
preobrat vrema der Wetterumschwung
sprememba vrema die Wetteränderung
ob vsakem vremu bei jedem Wetter
polet/let v slabem vremu der Schlechtwetterflug
čaranje za vreme der Wetterzauber
če bo vreme slabo bei Schlechtwetter
ki se spozna na vreme wetterkundig
ki vpliva na vreme wetterwirksam
občutljiv za vreme wetterfühlig, wetterempfindlich
občutljivost za vreme medicina die Wetterfühligkeit
vplivati na vreme wetterwirksam sein

vréme -éna s vrijeme vreme: lepo, grdo, sončno, deževno, aprilsko vreme
lijepo, ružno, sunčano, kišovito, aprilsko, travanjsko vrijeme; vreme se kisa
vrijeme se pogoršava; vreme se bo naredilo
vrijeme će se proljepšati (le-); vreme se bo sprevrglo
vrijeme će se mijenjati (me-); pasje vreme
loše, ružno vrijeme

vréme -uri f

1. čas
□ pe vremuri včasih, nekoč

2. vreme

vrême weather

aprilsko vrême April weather
lepo (deževno, ustaljeno ali stalno, nestanovitno) vrême fine ali fair (rainy, settled, unsettled) weather
spremenljivo vrême changeable weather
megleno, sivo vrême foggy (ali hazy) weather
hladno in vlažno vrême raw weather
grdo (slabo) vrême dirty ali nasty (bad) weather
pasje vrême foul (ali nasty) weather
pri vsakem vrêmenu in all weathers
v mokrem vrêmenu in wet weather
sprememba vrêmena weather change
napoved vrêmena weather forecast
kakšno grdo vrême! what beastly weather
odporen proti (slabemu) vrêmenu weatherproof
kakšno vrême je? what is the weather like?
lepo vrême je it is fine weather
lepo vrême bo ostalo, bo držalo it will keep fine
vrême kaže na lepo (na dež) we are in for a spell of fine weather (of rainy weather)
pri takem vrêmenu ne hôdi ven! you must not go out in such (ali in this) weather!
kljubovati vrêmenu to defy the weather
če bo vrême (dovolilo) weather permitting
izpostaviti vrêmenu to expose to the weather, to weather
naleteti na lepo (grdo) vrême to meet good (bad) weather
vrême se še ni ustalilo the weather is not settled yet

vrême temps moški spol

aprilsko vreme temps d'avril, temps changeant comme en avril
deževno vreme temps pluvieux (ali de pluie)
lepo (slabo) vreme beau (mauvais ali vilain) temps
nestanovitno vreme temps variable (ali changeant)
pusto vreme temps maussade
pasje vreme un temps de chien
pri lepem vremenu par beau temps
pri vsakem vremenu par tous les temps
kakšno vreme je danes? quel temps fait-il aujourd'hui?, comment est le temps aujourd'hui?, quel temps avons-nous aujourd'hui?
lepo (slabo) vreme je il fait beau (mauvais) temps, le temps est beau (mauvais)
vreme dobro obeta, kaže le temps est prometteur
vreme bo spet lepo le temps se remet au beau
vreme se kvari, slabša le temps se gâte
vreme se bo spremenilo le temps va changer
vreme se bo držalo le temps se maintiendra
vreme kaže na dež (na sneg) le temps est à la pluie (à la neige)
izboljšanje (poslabšanje) vremena amélioration ženski spol (aggravation ženski spol) du temps

vrême (-éna) n tempo; stagione:
lepo, grdo vreme tempo bello, brutto
pasje vreme tempo da cani, da lupi, tempaccio
toplo, hladno, deževno vreme stagione calda, fredda, piovosa
vreme se kisa il tempo si sta guastando
če bo vreme primerno tempo permettendo

vrême tiempo m

pri lepem vremenu con buen tiempo, haciendo buen tiempo
pri ugodnem vremenu con tiempo favorable
lepo (slabo, grdo) vreme buen (mal) tiempo
pri vsakem vremenu con todo tiempo
deževno (pasje) vreme tiempo de lluvias (fam de perros)
izboljšanje (poslabšanje) vremena mejoría f (empeoramiento m) del tiempo
kakšno vreme je? ¿qué tiempo hace?
lepo (slabo) vreme je hace buen (mal) tiempo
vreme dobro obeta (kaže) el tiempo es prometedor
vreme bo zoper lepo vuele a hacer buen tiempo
vreme se bo spremenilo el tiempo va a cambiar
opazovati vreme observar el tiempo

vrême -éna s., пого́да -и ж.

• slábo vrême непого́да

vrême -éna s timp, vreme
□ slabo vreme intemperie

radiacijsko vreme srednji spol fizika das Strahlungswetter

slabo vreme srednji spol schlechtes Wetter, das Schlechtwetter
če bo slabo vreme bei Schlechtwetter
fronta slabega vremena die Schlechtwetterfront
obdobje slabega vremena die Schlechtwetterperiode
območje slabega vremena das Schlechtwettergebiet
stalno območje slabega vremena die Wetterecke, der Wetterwinkel
polet/let v slabem vremenu letalstvo der Schlechtwetterflug

toplo vreme srednji spol warmes Wetter
obdobje toplega vremena die Wärmeperiode

Badewetter, das, vreme, primerno za kopanje

caelum² -ī, n (iz *caidlom; prim. lat. caesius)

1. nebo, nebesa, nebesni svod, nebesni obok: o caelum, o terra, o maria, Neptuni Pac. ap. Varr., Iovis nutu calum, terra, maria reguntur Ci., loca naturae... prima duo, caelum et terra L., Faleriis caelum findi velut magno hiatu visum H., te dea, te fugiunt venti, te nubila caeli V., quidquid deorum in caelo regit O.; poseb.
a) kot kraj nebesnih in zračnih pojavov: de caelo fit aliquid Ci. na nebu se pojavlja znamenje, totius caeli descriptio Ci., contemplatio caeli Ci., cadunt caelo fulgura V., fulmina iaciuntur de caelo L., de caelo tangi L., V. ali percuti Ci. = ici e caelo Ci. biti od strele zadet, demittere caelo nimbos O., imbres O., de caelo servare Ci. paziti na nebesne pojave, caelo albente C. ko se je danilo, caelo vesperascente N. pod večer, v mraku; preg.: quid si nunc caelum ruat? Ter. (o praznem strahu), caelum ac terras miscere L. ali maria omnia caelo miscere V. kar je spodaj, gor spraviti = na glavo preobrniti, findere caelum aratro O. (o nemogočih stvareh), toto caelo errare Macr. močno se motiti; (dic ubi) tris pateat caeli spatium non amplius ulnas V. (uganka, ki meri na nekega Celija iz Mantove, ki si je pri prodaji svojega zemljišča pridržal tri lakte za grob.)
b) kot bivališče bogov: Pompeius de caelo delapsus Ci. poslan od bogov; met.: caelo gratus omni V. vsem nebeščanom, commercia caeli O. občevanje z bogovi, me assere caelo O. med bogove, quid me caelum sperare iubebas V. božanstvo, caelo Musa beat H. z nesmrtnostjo, dicare caelo Augustum Plin. iun. ali caelum decernere alicui T. koga med bogove uvrstiti (o poboženju), in caelo sum, digito caelum attingo Ci. ep. presrečen sem, srečen sem kakor v nebesih, conlegam de caelo detraxisti Ci. si spravil ob slavo.

2. nebeška višina, višina, visokost: boat caelum fremitu virûm Ter., ad caelum manus tendere C. ali tollere H. proti nebu, animum caelo fero V., it caelo (dat.) clamor V.; hiperbola: iuncta caelo montium iuga L. nebotični vrhovi, exiit ad caelum arbor V.; pren.: in caelum... Cato tollitur Ci., Caesar fertur in caelum Ci., rem gestam in caelum efferre Ci. ep., aequare aliquid laudibus caelo V. do nebes povzdigniti.

3. obnebje, ozračje, zrak: potestne tibi huius caeli spiritus esse iucundus? Ci., cui repente caelum, solum, aquam terramque ademerint Ci., ferri per caelum V., densitas caeli Vitr.; podnebje, ozračje, vreme: haec natura loci caelique est Ci., pingue et concretum caelum Ci., c. crassum, salubre Ci., aestuosum Col., grave Suet., molle Plin., mitissimum L., varium caeli praediscere morem V. nestanovitnost, c. crebris imbribus ac nebulis foedum T.

4. met.
a) stran neba: sub quo caelo natus sum L., caelum, non animum, mutant, qui trans mare currunt H., hoc animal negatur vivere in alio caelo Plin.
b) obzorje, horizont: cuicumque particulae caeli officeretur V., nox humida caelum abstulit V.

5. pren. obokana votlina, obok, svod: camerarum caelum Vitr., cerebrum est proximum caelo capitis Plin. — Pooseb. Caelum -ī, n = Caelus (gl. caelus) Nebo, bog neba (nebes): Hyg. — Soobl. (z odpahnjeno končnico) cael, n, indecl.: divom domus altisonum cael Enn. ap. Aus.

Opomba: V klas. dobi se rabi le sg., šele pozneje je (zlasti pri pesnikih) prišel v rabo heterocl. pl. caelī -ōrum, m od subst. caelus.

cariz (množina: -ces) moški spol vremensko stanje, vreme; vtis

de tal cariz tak

clima moški spol podnebje, klima; dežela, pokrajina; ozračje, vreme; zona

clima de altura gorsko podnebje, višinski zrak
clima cálido tropsko podnebje
cambio de clima sprememba klime

čàs časa m
1. vrijeme, vreme: prostor in čas; čas teče, beži; zdaj ni -a za take reči
sad nema vremena za ovakve stvari; za kratek čas je skočil k sosedu
za malo vremena skoknu do susjeda (-sed-); vsake toliko -a
s vremena na vrijeme; en čas bom čakal
do neko doba ja ću čekati; nimam -a za zabavo
nemam kad da se zabavljam; vsak čas bo prišel
tek što nije došao
2. rok: čas za vračilo dolga je potekel
3. doba: v -u glavne sezone; za -a Rimljanov
4. prišel bom, če mi bo čas dopuščal ja ću doći budem li imao kad; že lep čas ni izšlo nobeno pomembno delo več
prilično dugo nije izašlo nijedno značajno djelo, delo; dolg čas
dosada; meni je dolg čas
meni je dosadno, ja se dosađujem; dolg čas prodajati
dosadivati se; kratek čas
razonoda; prosti čas
slobodno vrijeme, vreme; delati komu kratek čas
zabavljati koga; zadnji čas je, da se odločiš
krajnje je vrijeme da se riješiš (reš-); tisti čas
u ono vrijeme, vreme; biti na tesnem s -om
imati malo vremena; za božji čas
pobogu
5. krajevni čas mjesno vrijeme, vreme; sedanji čas
sadašnje vrijeme, vreme; pretekli čas
prošlo vrijeme, vreme; prihodnji čas
buduće vrijeme, vreme; prislovno določilo -a
priloška oznaka vremena; tvorba -ov
tvorba, obrazovanje vremena; delovni čas
radno vrijeme, vreme; poletni čas
ljetnje vrijeme, vreme; povojni čas
poslijeratno doba; predvojni čas
prijeratno (pre-) doba; prehodni čas
prelazno doba; vojni čas
ratno doba; železniški čas
željezničko (-lez-) vrijeme, vreme
6. preživeti hude -e
preturiti teška vremena preko glave

čàs čása m
1. vreme, timp, oră
□ letni čas anotimp
2.
□ čas izpitov sesiune de examene

délovnik m radno vrijeme, vreme: osemurni delovnik; petdnevni delovnik

diēs, diēī, m v pl. vedno, f klas. le v sg. v pomenih „rok“, „čas“, „dan“ = „datum“ (gl. deus in prim. stari voc. di̯eu [= Ζεῦς], ohranjen v „Iuppiter“)

1. večinoma pesn. dan = dnevna svetloba: Plin., Plin. iun., iam dies caelo concesserat V., alma dies habetarat sidera O., sub nitido die O., immissus dies terret umbras (sc. v podzemlju) O., volumina fumi infecere diem O.; pren. beli dan = luč življenja, življenje: videre (zagledati) diem O. = roditi se, diem proicere Stat.

2. met.
a) dan = čas od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, pri Rimljanih razdeljen na 12 ur, pa tudi čas med sončnima vzhodoma = 24 ur: hora diei decima Ci., d. fastus, nefastus, festus, profestus, feriatus, natalis, certo die Ci., postero die Ci., posterā die S., hesterno, hodierno, crastino die Ci., hodierno et crastino die L., ante hodiernum diem Ci., disputatio hesterni et hodierni diei Ci., extremo ludorum scenicorum die Ci., ludorum Romanorum secundo die L., comitiorum dies L., in posterum diem C., rogat in diem moderamen equorum O. za en dan, quinque dierum disputationes Ci., perpotare totos dies Ci., plurium dierum hiems (nevihta) Plin. iun. Posebne zveze: α) cum die O. z dnem, s prvim svitom, ob zori, de die Pl., Cu. pri belem dnevu, multo die C. ko je že beli dan, ad multum diem Ci. = ad multum diei L. = in diem (npr. dormire) H. do belega dne, pozno v dan, medius dies Ci., O. poldan, poldne. β) diē V. podnevi, pri ponavljajočih dejanjih: bis, ter, quinquies die Ci., L., Cels., Plin., ali in die deciens Pl., ali bis in die Ci. na dan, vsak dan, bina die siccant ovis ubera V. dvakrat na dan; redkeje pri enkratnem dejanju: mille versus die deducere H. γ) diem ex die exspectare Ci. ali ducere C. ali diem de die differre L. dan za dnem, od dne do dne = in dies (pri komp. ali glag. s komp. pomenom): V., L., cotidie aut potius in dies singulos Ci. od dne do dne, in dies dolores accrescunt N. δ) v stalnih zvezah v zvezi z nox, sprva asindeton: diem noctem Ci., L. noč in dan, potem z veznikom: diem noctemque N., nocte dieque O., die et (ac) nocte Ci.; v pl.: noctesque et dies Ter., noctes et dies, dies noctesque, noctes diesque, et dies et noctes ali (bolj. pesn.) diesque noctesque Ci. noč in dan, nepretrgoma = noctibus atque diebus Sen. ph., noctibus diebusque Ps.-Q., diebus ac noctibus Plin. iun.
b) dan = dnevno vreme: d. mitis, tranquillus Plin., aprica Val. Fl., ventoso, humido, calido die Q.

3. occ.
a) rojstni dan: dies meus Ci. ep., nav. popolno dies natalis Ci., ali d. natalicius Mart.
b) (zadnji) dan, smrtni dan; pesn. dan pogube: diem obire supremum N. ali samo diem obire suum Sulpicius in Ci. ep., tudi samo diem obire N. ali diem fungi Iust. = umreti, dies summa V., ultima V., O., stat sua cuique dies V., dies suus admonet omnes Val. Fl., fatalis et meus dies (ἕν διὰ δυοῖν = meus dies fatalis) T.; diem proferet Ilio H.
c) mrzlični dan: dies tuus Ci. ep.
č) dan (in leto) v pismu, datum: earum (epistularum) in altera dies erat ascripta Nonarum Aprilium, in altera … dies non erat Ci. ep.
d) določeni dan, rok; najprej pravni (sodni) rok: dies certa C., stata Ci., constituta Ci., C., diem dicere Ci., diem statuere (ante quam do katerega) S. ali diem dare Plin. iun. dan (rok) postaviti, diem dicere reo Ci. toženega pozvati (pred sodišče), diem obire neglexit Ci. ni se držal roka, Athenienses Chabriae diem certam praestituerunt N., d. iudicii L.; (o drugih rokih): dies pecuniae Ci. ep., L. ali dies pecuniarum Col. = dies solvendae ali praestandae pecuniae Dig., Amm. = dies solvendi Dig. = d. solutionis Ulp. (Dig.) plačilni dan (rok), alios non solvere, aliorum diem nondum esse Ci. plačilni dan še ni prišel, diem obire Ci. rok čakati, diem perexiguam postulavi Ci., d. annua Ci. ep. letni plačilni rok, diem dicunt, qua die ad ripam Rhodani conveniant C., aliquid in diem emere N. na plačilo ob določenem dnevu, d. indutiarum N., L. rok, ko poteče premirje, zadnji dan premirja, aliquot dies proferre Ter., nuptiis prodere dies Ter., prodicere diem L. podaljšati rok.

4. met. dnevni posel, dnevno delo (opravilo), dnina, dan hoda ali potovanja: diei poenas dare Ci., ut possint sole reducto exercere diem V. svojo dnino opraviti, in disponendo die Suet. pri porazdelitvi dneva (= dnevnih opravil), dierum plus triginta in longitudinem L. več ko 30 dni hodá.

5. sinekdoha čas: die lanam et agnos vendat Ca. o pravem času, in diem Pl., Ter., Q. Ci. prihodnjič, v prihodnje, dies levat luctum Ci. ep., quod est dies allatura Ci., negat summo bono afferre incrementum diem Ci., d. perexigua Ci., in diem vivere Ci., Col., Plin. iun. vnemar živeti, multa dies … rettulit in melius V., ira, quam nec longa dies pietas nec mitigat ulla V., si meliora dies, ut vina poëmata reddit H., carpe diem H. uživaj življenje, nulla d. O., d. longa O., Plin. iun. ali longus Lucan., Stat., ante diem perire V. ali mori O. ali filius ante diem patrios inquirit in annos O. prerano, in eam diem Iust. dotlej.

6. pooseb. Dan = bog dneva: Dies et Mensis et Annus O.

Opomba: Star. gen. sg.: diēs Enn. ap. Gell.; diē Aus., die crastini, die septimi Pl., die quinti Ca. fr., iam die vesper erat S., die somnique pares horae V.; diī: Gell., Prisc., mittit munera laetitiamque dii V.; star. dat. sg.: diē: cedas die Pl.