Franja

vrel|ec [é] moški spol (-ca …) die Quelle, der Brunnen
arteški vrelec artesischer Brunnen
mineralni vrelec Mineralbrunnen
naftni vrelec Ölquelle
topli vrelec die Therme
figurativno vrelec mladosti der Jungbrunnen
zdravilni vrelec die Heilquelle, figurativno der Gesundbrunnen
žveplen vrelec die Schwefelquelle

vrélec source, spring; well

petrolejski vrélec oil well
slatinski vrélec mineral spring

vrélec source ženski spol , fontaine ženski spol , puits moški spol

mineralni vrelec source d'eau minérale
petrolejski vrelec puits de pétrole
slan vrelec source salée, source (d'eau) saline, saline ženski spol
solni vrelec puits salant
topel, termalni vrelec source thermale (ali chaude)
zdravilni vrelec source d'eau minérale, eaux minérales
železnat vrelec eaux ferrugineuses
žveplen vrelec source sulfureuse
vrelec večne mladosti fontaine de Jouvence, figurativno source de jeunesse (ali de rajeunissement)

vrélec (-lca) m

1. sorgente; knjiž. sorgiva; ekst. polla:
arteški, kraški, mineralni, topli vrelec sorgente artesiana, carsica, minerale, termale
naftni vrelec pozzo di petrolio

2. (vir, izvor) fonte; knjiž. scaturigine:
ljubezen in smrt, dva vrelca pesniškega navdiha eros e tanatos, amore e morte, le due fonti dell'ispirazione poetica

vrélec -lca (lc) m izvor, vrutak, vrelo: petrolejski, slani vrelec; zdravilni vrelec
ljekoviti izvor

vrélec fuente f ; manantial m

slan vrelec fuentes f pl (ali aguas f pl) salinas
petrolejski vrelec fuente de petróleo
topel vrelec fuente termal, manantial (termal)
zdravilen vrelec fuente salutífera, manantial de agua medicinal
žveplen vrelec (manantial m de) aguas sulfurosas
vrelec večne mladosti fuente de eterna juventud

vrélec -lca m., дже́рело -а с.

vrélec -lca m izvor, sursă

mineralni vrelec stalna zveza
(vodni izvir) ▸ ásványvíz-forrás

brollador moški spol vrelec, vir

Brunnen, der, (-s, -) vodnjak; Wasser: voda iz vodnjaka, (Mineralwasser) slatina, vrelec; im Wasserwerk: črpališče, vodarna

bulicame m

1. vrelec, termalni vrelec; žuborenje vode

2. geol. blatni vrelec

3. množica (ljudi, predmetov)

caput, capitis, n (capere)

1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).

fōns, fontis, m (prim. gr. θίς, θῖνες; menda izhajata iz istega korena tudi rečni imeni Don in Donava)

1. studenec, vrelec, vir, izvir(ek): Lucr., Hirt., Cu., Col., Plin. iun. idr. fons est, unde funditur e terra aqua viva Varr., fons aquae dulcis, cui nomen Arethusa est Ci., f. Stigius V., Bandusiae H., Medusaeus (= Hippocrene) O., Timavi O., calidi frigidique fontes L., O.; pesn. pl. za sg.: pro fontibus ille lacuque interiit O., quisquis in hos fontes vir venerit, exeat inde semivir O.

2. meton.
a) pesn. studenčnica, studenčna voda: restinguere fontibus ignes V., manibus dant ordine fontīs V., subducere fontes Lucan., fontis honores Val. Fl.
b) krst: Ambr.

3. metaf. vir, izvir, izvor, vzrok, začetek, začetnik: Col., Petr., Q., Iuv., Amm., f. maledicti, totius sceleris philosophiae, amicitiae Ci., fons et caput miseriarum Ci., philosophorum greges iam ab illo fonte et capite Socrate Ci., ex eodem fonte fluere Ci., illa ex quo fonte hauriam, sentio Ci., hic fontem perennem gloriae suae perdidit Ci., f. curarum, luminis Lucr., fontes ut adire remotos atque haurire queam vitae praecepta beatae H., f. iuris L., a fonte repetere L., cuius (ingenii) et ante fons infecundus … fuit O., f. veritatis Ph., mali Sil., fons regni Macedonia Iust.

4. pooseb. Fōns, Fontis, m Fóns (Fónt), studenčni bog, Janov sin: Fontis delubrum Ci., Fontis ara (na Janikulu) Ci. Soobl. Fontus -ī, m: Arn. — Od tod adj. Fontinālis -e, Fonsov (Fontov), fontinski, Fonsu (Fontu = studenčnemu bogu) posvečen: porta (ob južnem obronku Kvirinala proti Marsovemu polju) L.; subst. Fontinālia: P. F. ali Fontānālia: Varr. -ium, n fontanalije, fontinalije, Fonsov (Fontov) praznik, ob katerem so z venci krasili vodnjake.

fontaine [fɔ̃tɛn] féminin vrelec, studenec, vodnjak; posoda za vodo

eau féminin de fontaine studenčnica
Fontaine de Jouvence vrelec mladosti (ki pomlaja)
bassin masculin de fontaine korito pri vodnjaku
fontaine artésienne arteški vodnjak
fontaine de cuivre, de grès posoda iz bakra, peščenca za vodo

fontānus 3 (fōns) studenčen, studencev (gen.): unda, ora, numina (vodna b.) O., aqua Cels. idr. studenčnica, studenčna voda; subst. fontāna -ae, f studenec, vrelec: Vop.

ilìmān -ána m (t. liman, gr.) dial.
1. pristanišče, luka, zaliv
2. vrelec, vrtinec

ȉstočnīk m, ìstočnīk m
1. vir, vrelec: istočnik vode; istočnici za proučavanje našega jezika
2. potomec: istočnik kraljevske krvi
3. povzročitelj, vzrok, izvor: istočnik zla
4. vzhodnik, vzhodni veter
5. dial. prvi petek po veliki noči (pravosl.)

ìzdan m, ȉzdān m,
1. talna voda: prava je izdan ona podzemna voda koja se odmah ispod zemljine površine sabira
2. vrelec, vir, izvir: pored vrelo govori se i vrutak, izvor, izvir, izdan
3. močvirje ob vodi: rode su leno i dostojanstveno gacale na dugim nogama po -ima i oko bara

ìzvir m izvir, vir, vrelec: govori se i izvorac, vrelo, vrutak