Franja

vrel [éu] (-a, -o) [kochendheiß] kochend heiß, kochend heiß, [siedendheiß] siedend heiß, siedend
vrela milnica die Seifenbrühe
kot maček okoli vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei

vrél seething, boiling, boiling hot

vrél en ebullición; hirviendo; hervoroso

vrél prid., кипля́чий прикм.

vrèl bouillant, très chaud

vrela voda de l'eau bouillante

vrèl (vréla -o) adj. bollente:
kuhati v vreli vodi cuocere in acqua bollente
pren. hoditi kakor mačka okrog vrele kaše menare il can per l'aia, andare come gatti attorno a un piatto di orzo bollente

vrèl vrela -o vreo, ključao: -a voda
vrela, ključala voda; -o mleko; hoditi okoli kakor maček okoli -e kaše
obilaziti kao mačak oko vrele kaše

vrèl vréla -o prid. fierbinte

aboil [əbɔ́il] prislov & povedkovnik pridevnik
kipeč, vrel

boiling¹ [bɔ́iliŋ] pridevnik
vrel, kipeč, zelo vroč

to keep the pot boiling preživljati se
boiling hot vrel, zelo vroč
boiling point vrelišče

bollēnte agg.

1. vroč, vrel

2. pren. ognjevit, vzkipljiv

bouillant, e [bujɑ̃, t] adjectif vrel, zelo vroč, kipeč; figuré goreč, vročekrven, razburjen

eau féminin bouillante krop
bouillant de colère, de fureur peneč se od jeze, besnosti

bouillonnant, e [-jɔnɑ̃, t] adjectif kipeč, vrel; figuré vzkipljiv

brühheiß vrel, figurativ še vroč

ferveō -ēre, fervuī (pozneje ferbuī, -b- = spirant), predklas. in pesn. fervō -ere, fervī (prim. gr. φύρω mešam, φρέαρ [iz *φρηƑαρ] vodnjak, lat. fermentum, fretum, fer(c)tum, frīgere)

I.

1. vreti, kipeti, kuhati se: Col., Mel., Plin., fervit aqua et fervet; fervit nunc, fervet ad annum Luc. ap. Q., aqua, ius fervens Ci., posito medicamen aëno fervet O., aula … intolerandum fervit Gell. jed je še do neužitnosti vroča.

2. žareti, goreti: incipit fervere terra Pr., humus fervet de corpore, fervent solis vapore bracchia caneri O., iam fervere litora flammis V. se je svetilo.

3. metaf. (od strasti) žareti, plamteti, vnet biti: qui usque fervet … avaritiā Ci., fervet avaritiā pectus H., hostem fervere caede novā (od nove krvoločnosti) V., fervent multo linguaque corque mero O., leti fervet amore Sil.; z notranjim obj. (acc. n. pron.): hoc nunc fervit animus Afr. fr. za to gori, za to je vnet(o); z in z acc.: in Christianos ferbuit persecutio Aug. je besnelo -, je bilo besno naperjeno zoper … ; z inf. = vnet biti od želje, živo želeti: sceptrum capessere fervet, stagna secare fervet Cl.; poseb. irā, iracundiā, ab irā, bile f. od jeze razvnet biti, (raz)srditi se, razsrjen biti, vzkipeti: amens irā fervere Afr. fr., cor irā fervit caecum, cum fervat pectus iracundiā Acc. fr., animus tumidā fervebat ab irā O., ubi commotā fervet plebecula bile Pers.; tako tudi brez abl.: cum fervit maxime, tam placidum quasi ovem reddo Ter., fervet (fera) Lucan.; occ. z gorečo vnemo se oblačiti (opravljati): fervet opus V., pugna fervet Iuv., fervebat obsidio Fl. —

II.

1. valoviti, peniti se, besneti, šumeti, bobneti, bučati: Iust., turbo ingenti sonitu mare fervere cogens Lucr., fervet … aequor V., fervent aequora Val. Fl., omnia … vento nimbisque videbis fervere V., (amnis) spumens et fervens … ibat O., pontus fervet, fervent aestibus undae O.; pren.: velut amnis … fervet … Pindarus H. buči.

2. metaf.
a) valovito se gibati, valovati: fervere cum videas classem V. fervent examina putri de bove V. prirojijo, vrvijo od.
b) occ. (o krajih) gomezeti, gomazeti, mrgoleti česa, obilovati s čim: litora fervere late, opere semita fervet V., instructo Marte (brodovja) videres fervere Leucaten V., fervere cuncta virorum coetu Val. Fl.; z gen.: domus haec fervit flagiti Pomp. ap. Non. —

III. trans. razvne(ma)ti: quam melius thalamo dulcis petulantia fervet. M. poet. — Od tod adj. pt. pr. fervēns -entis,

1. kipeč, vrel, vroč, žareč, razžarjen, razbeljen: ius (juha) Ci., aqua Ci., Lucr., Plin., Prud., aquae O., aqua ferventissima Col., f. oleum Plin., sanguis Sil.; pesn.: f. vulnus O. ki iz nje lije vroča kri; o netekočinah: glandes C., aurae O., rota O., rotae Sil., arenae Cu., Aethiopiam ferventissimam esse indicat hominum color adustus Sen. ph., f. aurum Mart. bleščeče, ferventia caedibus (od krvi) arva Sil., f. corpus Amm.; pren.: f. ira O. ihta; subst. n. pl. ferventia -ium (naspr. frigida): Ap.

2. metaf. vročekrven, vzkipljiv, ognjevit, besen: fortis animus fervenior est Ci., ferventes latrones Plancus in Ci. ep. besni, Cassi rapido ferventius amni ingenium H., natura fervens, irā et dolore ferventior Amm. — Adv. ferventer s komp. ferventius in superl. ferventissimē, ognjevito, žarno, živo, silno: de damnatione ferventer loqui coeptum Caelius in Ci. ep. jeli so na vse pretege trditi, da mora biti obsojen, ferventissime concerpitur Caelius in Ci. ep. napadajo ga kar najpikreje, laudes tuae ferventer lucentes Aug. žareče, ferventius rogare, ferventius motu agi Aug.

fervidus 3 (fervēre)

I.

1. vrel, vroč, vroče kipeč: f. aqua Cu. krop, Aetna H., humor, spuma O.; pren. (o govoru in govorniku) ognjevit: f. genus dicendi, fervidior oratio, toto genere paulo fervidior (orator) Ci.

2. vroč = žareč, razžarjen, razbeljen: pars mundi Ci., ardor Lucr., axis V., rotae H., aestus H., ante sidus fervidum H. pred pasjimi dnevi, diei fervidissimum tempus Cu., f. aestas T., fervido adhuc pectore T., f. sapor Plin.

3. ves goreč, žaren, vročekrven, strasten, ljut, srdit: fervidus irā, subitā spe V., furto fervidus instat V., fervida pinum sustinet V. vsa goreča (v bakhantski navdušenosti), f. puer (= Cupido), f. iuvenes H., senex H., animus, ingenia L., fervidus ingenio O., fervidus hastam torquens Sil.; z gen.: fervidus ingenii Sil.; o rečeh, poseb. abstr.: fervidius merum H. močnejše, f. cura Tib., bella Sil. —

II. bučeč, šumeč, kipeč: vada, aequor H. mare Amm. musta O. ki vre, ki se kisa.

fierbínte -ţi adj.

1. vrel, vroč

2. ognjevit

hirviente, hirviendo vrel

kljùčao -ala -o, dol. kljùčalī -ā -ō vrel, vreti: -a voda

kochend vrel, vor Wut: razpenjen; kochendes Wasser krop