Franja

vršílec

vršílec dolžnosti vicegerent
v.d. direktorja acting manager

vršílec exécutant moški spol

vršilec dolžnosti intérimaire moški spol, remplaçant moški spol, faisant fonction de

vršílec (-lca) | -lka (-e) m, f esecutore (-trice):
jur. vršilec dolžnosti facente funzioni
vršilec oporoke esecutore testamentario

vršílec -lca (uc) m vršilac: vršilec dolžnosti direktorja

vršílec -lca m executor
□ vršilec dolžnosti interimar, ad-interim

vršilec dejanja stalna zveza
jezikoslovje (o vlogi v stavku) ▸ cselekvést végző, cselekvő

vršilec dolžnosti moški spol
kot vršilec dolžnosti kommissarisch, in Vertretung (kratica : i. V.)

administrant [ədmínistrənt] samostalnik
upravnik, vodja; vršilec

executer [éksikju:tə] samostalnik
vršilec, -lka

impēnsor -ōris, m (impendere) vršilec, vršitelj, izvrševalec: verus caritatis imp. Aug.

operatore m

1. vršilec, izvajalec

2. med. kirurg, zdravnik operater

3. operater; snemalec:
operatore televisivo, cinematografico televizijski, filmski snemalec

4. ekon.
operatore economico gospodarstvenik

5. ekst. delavec (na nekem področju):
operatore sanitario zdravstveni delavec
operatore sociale socialni delavec
operatore turistico turistični delavec
operatore carcerario evfemistično ječar

6. mat. operator

vr̀šilac -ioca m
1. vršilec: vršilac dužnost direktora
2. izvrševalec: Njegoš je istinski vršilac naloga istorije

curate-in-charge [kjúəritinča:dž] samostalnik
vršilec dolžnosti župnika

ff. kratica

1. glasbafortissimo fortissimo

2. facente funzioni namestnik, vršilec dolžnosti

3. fogli listi

incumbent² [inkʌ́mbənt] samostalnik
vršilec dolžnosti
britanska angleščina nadarbenik; župnik

intérimaire [-rimɛr] adjectif interimski, začasen, provizoričen; masculin namestnik, vršilec dolžnosti (v. d.)

personnel masculin intérimaire začasno, interimsko osebje

in Vertretung po naročilu; kot vršilec dolžnosti

Kommissar, der, (-s, -e) komisar; (einstweiliger Vertreter) vršilec dolžnosti

kommissarisch komisarski, komisarjev; Vertretung: kot vršilec dolžnosti

vice-gerent [váisdžérənt]

1. samostalnik
namestnik; zastopnik; vršilec dolžnosti; delegat; pooblaščenec

religija the Pope is God's vice-gerent papež je božji namestnik

2. pridevnik
namestniški; pooblaščen