Franja

votli|ti (-m) izvotliti aushöhlen

votlíti creuser, évider

votlíti (-ím)

A) imperf. vuotare, scavare

B) votlíti se (-ím se) imperf. refl. diventare cavo; incavarsi

votlíti -im, votli -ite, votlil -a šupljiti: votliti kamenje

votlíti ahuecar

caver [kave] verbe transitif (iz)votliti, izkopati; verbe intransitif vložiti denar pri igri, tvegati; figuré računati (à z)

caver au plus fort (figuré) tirati do skrajnosti
caver au pire bati se najhujšega

cavernō -āre (caverna) (iz)votliti: Aug., Cael.

cavō -āre -āvī -ātum (cavus)

1. (iz)votliti, (iz)dolbsti: stillicidi casus lapidem cavat Lucr., gutta cavat lapidem, non vi, sed saepe cadendo O. kaplje izvotle kamen, a ne s silo, z vztrajnim padanjem, corneum cavatum ad id baculum L. v ta namen izvotljena, parmam gladio c. V. predreti, oppida cuniculo curvata Plin. izpodkopana, luna cavans cornua Plin. pojemajoča. Od tod adj. pt. pf. cavātus 3 izvotljen, votel: rupes, cortices V., dentes Col., torrens alibi aliter c. L., sinus cavatior Tert.

2. occ. s proleptičnim obj. (iz)votliti, (iz)dolbsti, (iz)bočiti: naves cavare ex arboribus L. ali lintres arbore V., urna faberrime cavata Ap.

concavō -āre -āvī -ātum (iz)votliti, (iz)dolbsti, (s)kriviti, zavi(ja)ti: Fulg., est locus, in geminos ubi bracchia concavat arcus scorpios O., concavati nidi Col.

évider [evide] verbe transitif (iz)votliti, izvrtati; predreti; médecine izpraskati

évider une manche izrezati rokav

exaltō -āre -āvī -ātum

1. zviš(ev)ati, (po)vzdigniti ([po]vzdigovati): Sen. ph., P. F.; pren.: Vulg.

2. stopničasto poglobiti (poglabljati), (iz)votliti: sulcos in tres pedes Col.

excavō -āre -āvī -ātum, (iz)votliti, izdolbsti: ripas, terram, cavernam sibi rostro Plin., loca … quolibet casu excavata Sen. ph., ex una gemma pergrandi trulla excavata Ci., lapides excavant aquae Vulg.

exedō -ere -ēdī -ēsum (star. -essum)

1. izjesti, pojesti, požreti: Aus., vivis convivis intestina quae exedint (= exedant) Pl., tute hoc intristi (= intrivisti), tibi omne est exedendum Ter. (preg. =) kar si si nadrobil (skuhal), moraš pojesti; aliquem exedere Pl., Ter. koga imetje zajedati; pren.: non … exedisse nefandis urbem odiis satis est V. da je pokončala.

2. izžreti (izžirati), razjesti (razjedati), razglodati, (iz)votliti: frumentum, quod curculiones exesse (= exedere) incipiunt Varr., exesae curculionibus fruges Col., serpens, qui iecur eius exesset (= exederet) Hyg.; pren. (o stvareh, poseb. o abstr.) razjesti (razjedati) = pokonč(ev)ati, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): flammeus ardor … silvas exederat Lucr., nec ulla moles est, quam non exedant undae Cu., Nilus nihil exedit nec abradit Sen. ph., argentum vivum exest (= exedit) vasa Plin.; exesis (tempore) posterioribus partibus versiculorum (na nekem nagrobnem napisu) Ci., multa … monumenta … vetustas exederat Cu., vetustas … ipsam naturam paullatim exedendo perimit Cu., per tot annos rem publicam exedere T. (o ovaduštvu); exspectando exedor Pl., aegritudo … exest (= exedit) animum Ci., sollicitudines, quibus animi eorum … exeduntur Ci., Tityos, quem exest angor Lucr., penitus maestas exedit cura medullas Cat., cogitationibus animum exedere Cu. mučiti, te exedit labor et senectus Val. Max., aerumnae cor ipsum exedentes Sen. ph. Pogosto adj. pt. pf. exēsus 3 razjeden, votel: exesus mons V., exesa arbor V., Sen. ph., exesa robigine pila V., Cyclopum exesa caminis antra Aetnaea V., dens exesus Cels., saxa penitus exesa Sen. ph., ossa nuda et exesa Plin. iun.

Opomba: V klas. lat. prevladujejo skrčene obl. (prim. edō -ere).

gutter² [gʌ́tə]

1. prehodni glagol
(iz)votliti, (iz)žlebiti

2. neprehodni glagol
kapljati (sveča), cediti se

in-cavō -āre (iz)votliti: Col.

prošupljívati -šùpljujēm prevotlovati, votliti, preluknjavati

šúpljiti šûpljīm votliti: šupljiti panj; zub se šuplji

trepan¹ [tripǽn]

1. samostalnik
medicina trepán, lobanjski sveder
tehnično vrtalni stroj

2. prehodni glagol
medicina navrtati, odpreti lobanjo, trepanirati
tehnično (na)vrtati, (iz)votliti

выдалбливать, выдолбить (iz)dolbsti, (iz)votliti; (gov.) učiti se na pamet, guliti se, vtepati si v glavo

scabō -ere, scābī (–) (iz indoev. gl. osnove *skab- „obdelovati z ostrim orodjem“ *scap- in *skabh- strgati, strugati, praskati, votliti; prim. got. skaban strgati, striči = stvnem. scaban = nem. schaben strgati, stvnem. scaba oblič, skobelj, sl. skobelj, sl. skopiti, lit. skabus oster, skabýti trgati, rezati, skopiù, skõbti dolbsti v les, skabù rezati, sekati, let. skabrs oster, skabrums ostrina, hrapavost, raskavost, skabît odtrgati, lat. scaber, scabiēs, scobis, scobīna; prim. tudi gr. σκαφίς kad, kotanja, korito, σκαφεύς kopač, σκάπτω (iz *σκαπω) kopati, σκᾶφος čoln, σκάφη posoda, skleda, korito, čoln, σκάφιον, lat. scap(h)ium korito, skodelica, posoda, scapha drevak, kanu, čoln, stvnem ska(p)f, nem. Schaff škaf, omara, regal, sl. škaf)

1. (po)praskati, (po)čohati, (po)čohljati, (po)čehljati, (po)drgniti: LUC. AP. PRISC. idr., caput LUC. AP. NON., caput digito H., aures pedibus posterirobus PLIN. (o živalih) praskati se za ušesi, quid aures meas scabis? SEN. PH. = čemu mi pripoveduješ tako prijetne in zabavne reči?; preg.: mutuum muli scabunt (gl. pod mūlus).

2. occ.
a) odpraskati, (o)strgati: laminas scabendo PLIN.
b) izpraskati (izpraskavati), spraskati (spraskavati): tellurem pedibus PLIN.