Franja

vot|el [ó] (-la, -lo) hohl, Hohl- (organ das Hohlorgan, sadilnik agronomija in vrtnarstvo der Hohllocher, vod der Hohlleiter, gred die Hohlwelle, igla die Hohlnadel, krogla Hohlkugel, mišica der Hohlmuskel)
votlo vleči tehnika hohlziehen
votlo zveneti hohl klingen

vótel hollow

ima vótle oči he is hollow-eyed
vótla mera measure of capacity, dry measure
vótla opeka hollow brick, hollow tile
vótlo doneti to sound hollow (ali dull)
vótel zob hollow (ali carious, decayed) tooth
vótlih lic hollow-cheeked
vótel prostor hollow space; cavity

vótel creux, excavé, évidé

votlo drevo arbre creux
votla glava (figurativno) tête creuse (ali sans cervelle)
votli glas voix creuse (ali caverneuse)
votla mera mesure ženski spol de capacité
votli zob dent creuse
votlo doneti sonner (le) creux

vótel (-tla -o) adj.

1. cavo, vuoto, incavato:
rastlina z votlim steblom pianta con fusto cavo

2. profondo, cavernoso:
votel glas voce cavernosa

3. pren. vuoto vacuo

4. pren. infondato, indeterminato:
votel strah una paura infondata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gledati z votlimi očmi guardare con occhi vuoti
votle mere misure di capacità
bot. votli petelinček coridale (Corydalis cava)
grad. votli tlakovec tavella
votli zidak forato; pignatta
votlo steklo vetro soffiato
PREGOVORI:
strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni la paura è fatta di niente

vótel -tla -o (eu)
1. šupalj: -o deblo, dleto; zob; -a opeka, igla; -a mera
šuplja mjera, mjera za zapreminu
2. bezizražajan: votel kašelj
3. mrtav, upao: -e oči

vótel hueco; ahuecado; excavado

votla glava cabeza f hueca
votel mera medida f de capacidad
votel oreh nuez f vacía
votel zob diente m cariado

vótel prid., пусти́й прикм.

vótel -tla -o prid. gol, vid

addle² [ǽdl] pridevnik
votel, prazen, jalov, nagnit

addle egg zaprtek, klopotec

ausgelaufen Technik Block: votel

bombus -ī, m (gr. βόμβος, onomatop. = bum bum) votel, nizek zvok, zamolklo donenje, brenčanje, brnenje, šumenje: Enn., Varr., Lucr., Cat., Pers. idr., bombi (zvok pri ploskanju) Suet.

cariado gnil, votel (zob)

cave [kav] adjectif votel, vdrt; féminin klet; zaloga vina, vino; kletni lokal; denarni vložek (pri igri)

année féminin cave lunino leto
rat masculin de cave (figuré) tanka sveča, (populaire) davčni uslužbenec (preglednik kleti)
cave-abri féminin klet zaklonišče
cave à bois drvarnica
cave à charbon, à provision, à vin klet za premog, za zalogo, za vino
cave à liqueurs domači, hišni bar (omara z likerji)
aller de la cave au grenier pasti iz ene skrajnosti v drugo
avoir du vin en cave imeti vino v kleti
mettre en cave vkletiti, dati v klet
on ne peut pas être en même temps à la cave et au grenier ne moreš biti na dveh krajih istočasno

caverneux, euse [-nö, z] adjectif poln votlin; izvotlen; votel (glas); médecine kavernozen, poln kavern

voix féminin caverneuse glas kot iz groba

cavernoso agg.

1. poln votlin, dupljast

2. med. kavernozen

3. pren. votel, zamolkel:
voce cavernosa zamolkel glas

cavernous [kǽvənəs] pridevnik
votel; poln jam; luknjičast, porozen; zelo globok (glas); upadel (obraz)

cavo¹

A) agg. votel; vdrt (tudi pren.)

B) m

1. vdolbina, vboklina:
cavo della mano pest

2. anat. duplina

3. izkop

4. namakalni kanal, odtočni jarek

cavō -āre -āvī -ātum (cavus)

1. (iz)votliti, (iz)dolbsti: stillicidi casus lapidem cavat Lucr., gutta cavat lapidem, non vi, sed saepe cadendo O. kaplje izvotle kamen, a ne s silo, z vztrajnim padanjem, corneum cavatum ad id baculum L. v ta namen izvotljena, parmam gladio c. V. predreti, oppida cuniculo curvata Plin. izpodkopana, luna cavans cornua Plin. pojemajoča. Od tod adj. pt. pf. cavātus 3 izvotljen, votel: rupes, cortices V., dentes Col., torrens alibi aliter c. L., sinus cavatior Tert.

2. occ. s proleptičnim obj. (iz)votliti, (iz)dolbsti, (iz)bočiti: naves cavare ex arboribus L. ali lintres arbore V., urna faberrime cavata Ap.

cavus 3

1. votel, izdolben, udrt, vbočen, vbokel: aër Varr. ap. Non. = caelum Varr., dentes Varr., vena Ci. votla žila, cava conveniant plenis Lucr., rupes L., V. votle skale, skalne razpoke, saxum V., saxa H., aedes L. obokano, izboklo, viae L. klanci, soteske, vallis L., valles V., aes (= tuba) V., aes (= lebes) O., antrum, cavernae, ilex V., pinus V., Val. Fl., turres V. prostorni, flumina V. v globoki strugi tekoče, c. orbes Sen. ph. iztaknjene oči, luna Plin. pojemajoča; subst. cavum -ī, n α) votlina, luknja: Ca., Varr. fr., Vitr., Col., concede... ab leonino cavo Pl. od... brloga, murum... crebris cubitalibus fere cavis aperuit, per quae cava... ex occulto petebant hostem L., cavis abscondere tristem H., cava terrae, dentium Plin.; poseb. cavum aedium Varr., Vitr. = cavaedium. β) obok, svod: cava caeli Enn. ap. Varr., lumine sic tremulo terra et cava caerula candent Enn. ap. Macr.
b) cavus -ī, m (sc. locus) = cavum: gliribus cavos laxiores facere Varr., macra cavum repetes artum, quem macra subisti H., deinde cavum, quem feceris, surculo obturato Col.

2. met. ogrinjajoč, odevajoč: nube cava amictus V., nox atra cavā circumvolat umbrā V.; pren. prazen, puhel, ničev: cava sub imagine formae V., corporis effigies cava Prud.

concavus 3 vbokel, vbočen, votlo okrogel, izvotljen, votel: Lact., concavae altitudines speluncarum Ci., concava pulsu saxa sonant V., concava aera sonant O. cimbale, inque modum tumuli concava surgit aqua O. se dvigajo vbočeni valovi, c. bracchia cancri O. zakrivljene, c. vallis O., c. oculi Cels., dentes Plin., c. speculum Sen. ph. udrto (jamasto) zrcalo; subst. concavum -ī, n votlina: c. palati Lact., Sid., c. inane Prud.; v pl.: concava terrae Lact., valles et concava Cl.