Franja

volnat (-a, -o) wollig; wollhaarig; živalstvo, zoologija Woll- (rakovica die Wollkrabbe)
volnata uš die Tannenlaus
volnati čišljak rastlinstvo, botanika der Wollziest

vólnat vólnast woolly; woollen; ZDA woolen; woolbearing

vólnat laineux; lanifère, lanigère ; (blago) moelleux ; (kosmat) velu

volnati lasje cheveux crépus (ali moutonnés)
volnate živali bêtes ženski spol množine à laine

vólnat (-a -o) adj.

1. lanuginoso:
bot. volnata medena trava olco (Holcus lanatus)

2. lanoso, lanuto

vólnat -a -o (un) vunat, koji obiluje vunom: -a ovca

vólnat lanudo; lanoso

volnati lasje cabello m crespo
volnate živali animales m pl lanudos

barbatus 3 (barba) bradat,

1. o človeku
a) na splošno: quos aut imberbes aut bene barbatos videtis Ci. zelo bradate, z močno brado, dicere licebit Iovem semper barbatum, Apollinem semper imberbem Ci.; pesn. za označitev moške dobe: solet hic barbatos sectari senex Pl., equitare in arundine, si quem delectat barbatum (odraslega) H., Iove nondum barbato Iuv.
b) poseb. bradat Rimljan = Rimljan iz stare dobe (ko si še niso brili brade): aliquis mihi ab inferis excitandus est ex barbatis illis Ci., mos fuit apud antiquos illos et barbatos Ci.
c) barbatus magister bradati učenjak, filozof, ker so le ti nosili dolgo brado: Pers., Iuv., Mart.

2. o živalih: aquila barbata Plin. najbrž brkati ser ali jezerski orel, hirculus barbatus Cat.; pesn. subst. barbātus -ī, m bradač = kozel: Ph.

3. pren. kosmat, volnat: nux Plin.; kocast, cunjast: ne toga barbatos faciat libros Mart.

fleecy [flí:si] pridevnik
runast, volnat, dlakav; z ovčicami (oblački) pokrit

floccose [flɔ́kous] pridevnik
kosmat, volnat

lānāris -e (lāna) volnat: pecus Varr.

lānārius 3 (lāna) k volni spadajoč, volnat: l. radix Col. ali l. herba ali l. radicula Plin. (bot.) milnica; subst. lānārius -iī, m volnar: Pl., Arn., lanarii et fullones Hier. — Lānārius -iī, m Lanárij, vzdevek Publija Kalpurnija Pizona: Ci.

lānātus 3 (lāna)

1. volnat: capras lanatas quibusdam factas (esse) L. da so pri nekaterih ljudeh koze dobile volno (kot čudežno znamenje), ovis Col. ali pellis Col., Dig. še volnata, še neostrižena, lanata animalium Plin. ali lanata animalia Iuv.; subst. lānātae -ārum, f volnate živali = ovce: Iuv.

2. z volno podložen, prešit, ovit: soleae Mart.; preg.: dii pedes lanatos habent Petr. bogovi imajo z volno ovite noge = se pridejo maščevat neslišno, kaznujejo neopaženi (prim. lāneus).

3. metaf. (po barvi in mehkobi) volni podoben, volnast
a) (o sadju, drevesih, rastlinah): māla, vitis Plin., folia lanatiore canitie Plin.
b) (o živalih): luporum (izmed ščuk) laudatissimi, qui appellantur lanati a candore mollitiaque carnis Plin. — Lānātus -ī, m Lanát, priimek Menenijevega rodu: L., Aur.

lanifère, -igère [lanifɛr, ižɛr] adjectif volnat

lāni-ger -gera -gerum (lāna in gerere) volnonosen, z volno pokrit, volnat: pecus Acc. fr. = bidentes V. = ovce, greges V. = ovčje črede, quaedam intus lanigera fertilitas Plin. (o pajkih) zmožnost, da volno nekako proizvajajo v notranjosti (= v telesu), arbores Plin. bombaževci, luci Sil.; pesn.: lanigeri apices V. z volno ovite (po drugih: volnene); subst.
a) lāniger -gerī, m volnonosec = janjec, oven: O. = jagnje: Ph.
b) lānigera -ae, f = ovca, jagnje; v pl.: Varr., Col., Sil.

lanigero agg. knjižno volnat

lanoso agg. volnat, volnast

lanoso volnat, volnast

lānōsus 3 (lāna) volnat: uterus ovis Col., vellus Ap.

lanudo volnat; surov; beden, ubog

lānūgināns -antis (lānūgō) volnat, kosmičast: trama Aug.