Franja

vole [vóul] samostalnik
zoologija voluhar, krtica

field-vole poljski voluhar
water-vole velika vodna podgana

volé, e [vɔle] adjectif okraden; masculin okradenec

volè (-éta) m, n (voliček) bovino giovane

volè -éta s volić, vočić

kŕtica zoologija female mole; (voluhar) vole

volúhar zoologija vole

poljski volúhar field-vole

bouverie [buvri] féminin hlev za vole

bouvier, ère [buvje, ɛr] masculin, féminin oseba, ki čuva in vodi vole, govedo; kravji pastir; figuré surov človek

bouvier des Flandres vrsta pastirskega psa

boyera, boyeriza ženski spol hlev za vole

bubulcitō -āre -āvī (bubulcus)

1. volariti, vole gnati: Ap. — Kot depon.: decet... te bubulcitarier Pl.

2. pren. kričati (vpiti) kot volar: apud Plotium rhetorem bubulcitarat Varr. ap. Non.

ćákati ćâkām poganjati vole z vzklikom "ća"

ispàličiti -īm izpreči vole, govejo živino: ispaličeni volovi

aggiogare v. tr. (pres. aggiōgo)

1. vpreči v jarem:
aggiogare i buoi vpreči vole v jarem
aggiogare qcn. al carro della politica pren. vpreči koga v politiko

2. ekst. združiti, spariti

3. pren. podjarmiti

armō -āre -āvī -ātum (arma)

1. oborožiti (oboroževati) koga: milites C., copias S., exercitum L., multitudinem hominum Ci., qui refugerant, armandos vestiendosque curat N., hostium copias armatas conspexit C., armarae manūs (= desnice) S., arm. manus adversum deos S. fr., dextram patris in filiam L., servos in (contra) dominum Ci., armare se coepisse Cu. stopiti pod orožje, prije(ma)ti za orožje, tako tudi: milites armari iubet C.; pesn.: agrestīsque manūs armat sparus V., armati terram exercent V. (stari Rimljani so priganjali vole pri oranju z obrnjeno sulico); z abl. instrumenti: armare gladiis dextras, aliquem telis, saxis L., multitudo facibus armata L., spoliis se quisque recentibus armat V.; čemu? s praep.: Asiam Europamque ad funestum bellum L., ad occidendum iam armatum esse Sen. ph., manūs (= svoje roke) in alicuius perniciem Plancus in Ci. ep.; z dat.: bello armantur equi V.

2. occ.
a) za boj (vojno) opremiti (opremljati), narediti koga pripravljenega (sposobnega) na (za) boj (vojno): (Hannibal) regem armavit... adversus Romanos N., muri propugnaculis armabantur L., urbs armata muris Ci., Pompeium senatus auctoritas, Caesarem militum armavit fiducia C., in hunc unum tota res publica armata est Ci., armare in proelia fratres V. na boj priganjati.
b) kaj s čim opremiti, oskrbeti: thecam calamis Mart.; navt. (ladje) opremiti (opremljati), ovrviti, za izplovitev pripraviti (pripravljati): armare classem L., V., navis... armata egregie L., myoparonem ornatum atque armatum dederunt Ci., naves ad hunc modum factae armataeque C.

3. pren. oborožiti (oboroževati), opremiti (opremljati) s čim: lex accusationem armat Ci., cogitavit, quibus rebus accusatorem armaret Ci., arm. temeritatem... multitudinis auctoritate publicā Ci., magistratūs deorum religione Ci., armare se eloquentiā Ci., se armat imprudentiā Dionis N. uporabi Dionovo neprevidnost kot orožje, Archilochum rabies armavit iambo H. Arhilohu je dala... jamb za orožje, qua (arte) semper armatus T.; arm. aliquem ad omnia Ci., aliquem in fata parentis O.; pesn.: arm. calamos (sagittas Iust.), veneno V. s strupom namazati, zastrupiti. — Od tod adj. pt. pf. armātus 3

1. oborožen, v popolni bojni (vojaški) opravi, opremljen (za boj): quos aliquamdiu inermes timuissent, hos postea armatos... superassent C., sed perinde valebit, quasi armatissimi fuerint Ci., tam tibi par sum quam multis armatissimis nudi aut leviter armati Sen. ph., mihi dederunt (dii) armato togatoque, ut vos... defenderem L. v vojni in mirovni opravi = v vojni in miru, cohors armata (naspr. togata) T., armatae classes V.; met.: vis armata Icti. oborožena sila, armatae rei scientissimus et togatae Amm. kaj izveden v vsaki vojni in mirovni umetnosti, armati anni Sil. vojna leta; subst. armātus -ī, m oboroženec, vojak; kolekt.: pelices... cum armato (= cum armatis) vivere adsuetae Cu.; večinoma v pl.: armatos in litore exponere L., X milia armatorum completa sunt N., navem triremem armatis ornare N., armatos fudit equus (trojanski) V., bini armati, agmen armatorum Cu.

2. pren. oborožen s čim: animum tamquam retinet armatum Ci., armati animis iam esse debemus Ci., erat incredibili armatus audaciā Ci., mens armata dolis Sil., illum maluerim aliquo modo mitiorem, quam te isto modo armatiorem Aug.

atteler [atle] verbe transitif napreči, vpreči (à v); priklopiti

atteler les bœufs à la charrette vpreči vole v voz
atteler une voiture vpreči konja v voz, napreči voz
atteler quelqu'un à un travail vpreči koga v delo
s'atteler à (un travail) resno se lotiti (dela)

bas¹ [bɑ] adverbe nizko, globoko; tiho

en bas spodaj
d'en bas od spodaj
en bas de ob, na vznožju
ici-bas tu doli, na Zemlji
par en bas navzdol (k)
là-bas tam doli
plus bas bolj spodaj, niže, kasneje (v knjigi)
chapeau bas! klobuk dol!
bas les mains, bas les pattes! (familier) roke, prste proč! nehajte z grožnjami!
à bas la tyrannie! dol s tiranijo!
chanter trop bas prenizko peti
couler bas potopiti (se)
être à bas ležati na tleh, figuré pasti v vodo (npr. načrt)
ce malade est bien bas s tem bolnikom je zelo slabó, ta bolnik ne bo dolgo
mettre bas odložiti; figuré (vstran) odriniti; položiti (les armes orožje); priznati poraz; povreči (o živali), skotiti
mettre chapeau bas odkriti se, figuré priznati komu nadmoč
mettre pavillon bas spustiti zastavo, figuré vdati se
mettre, jeter à bas vreči na tla, po-, zrušiti, uničiti
mettre quelqu'un plus bas que terre ponižati, omalovaževati koga z obrekovanjem
parler tout bas čisto tiho govoriti, šepetati
tomber bas nizko pasti; (termometer) pasti pod ničlo
tomber en bas de l'échelle, de son cheval pasti z lestve, s konja
traiter les gens de haut en bas zviška ravnati z ljudmi
l'avion vole bas letalo leti nizko
regarder quelqu'un de bas en haut pogledati koga od nog do glave, s pogledom koga meriti

bœuf, pluriel bœufs [bœf, bö] masculin vol; govedo; govedina, goveje meso; figuré, familier silak, močan človek; adjectif, populaire silen, velik in presenetljiv

du bœuf goveje meso, govedina
filet masculin, langue féminin de bœuf goveji filé, jezik
sauté masculin de bœuf goveji ragu
bœuf de boucherie, de labour pitani vol za zakol, vprežni vol
bœuf bouilli kuhana govedina
bœuf (à la) mode s korenjem itd garnirana goveja dušena pečenka
bœuf rôti goveja pečenka, pražena govedina
bœuf sauvage bizon
succès masculin bœuf (populaire) velikanski uspeh
avoir un bœuf sur la langue (morati) molčati (potem ko so nas podkupili z denarjem)
mettre des bœufs à l'engrais pitati vole
parquer des bœufs à l'étable namestiti vole v hlev
être fort comme un bœuf biti močan ko vol
mettre la charrue avant, devant les bœufs začeti tam, kjer bi morali nehati
souffler comme un bœuf biti čisto ob sapo
travailler comme un bœuf delati ko konj

bue m (pl. buoi)

1. zool. govedo (Bos):
bue marino indijskooceanski dugong (Dugong dugong)
bue muschiato moškatni bik, moškatno govedo (Ovibos moschatus)

2. vol:
occhio di bue okroglo okno
uova all'occhio di bue kulin. na volovsko oko ocvrta jajca, jajca na oko

3. govedina, goveje meso

4. pren. slabš. govedo, zagovednež, zabitež:
avere del bue imeti kratko pamet, biti zabit
PREGOVORI: donne e buoi dei paesi tuoi preg. ženo in vole le iz domačega kraja

détenir* [detənir] verbe transitif zase obdržati, zadržati; imeti (v rokah); pridržati v zaporu

détenir illégalement, détenir un objet volé, un secret nezakonito obdržati, zadržati (prikrivati) ukraden predmet, obdržati skrivnost
détenir le pouvoir, le record du monde imeti (v rokah) oblast, svetovni rekord
détenir un délinquant en prison obdržati prestopnika v zaporu

détenteur, trice [-tɑ̃tœr, tris] masculin, féminin imetnik, -ica; lastnik, -ica

détenteur illégal, d'un objet volé nezakoniti imetnik, lastnik ukradenega predmeta
détenteur d'un prix nagrajenec
détenteur d'un record rekorder
détenteur de titre, titulaire (sport) imetnik, branitelj naslova