Franja

Zadetki iskanja

  • volar1 [vóulə] pridevnik
    medicina ki se tiče dlani ali podplata
  • volar2 [vóulə] pridevnik
    ki se tiče (po)leta
  • volar moški spol (-ja …) der Ochsentreiber; der Ochsenhirte; na sejmu: der Ochsenhändler
  • vòlār -ára m volar
  • volar [-ue-] v zrak pognati, razstreliti; figurativno razdražiti, razsrditi, ogorčiti; letati, leteti

    volar al cielo v nebo zleteti; fig umreti
    echar (ali sacar) a volar razširjati, med ljudi prinašati
    a vuela pluma naglo, bežno
    vuelvo volando v trenutku bom nazaj
    partir volando odleteti
    pasar volando preleteti, mimo leteti
    salir volando izleteti; hitro ven steči
    volarse odleteti
    volarse los sesos pognati si kroglo v glavo
  • Volar moški spol (-ja) astronomija der Ochsentreiber
  • volár bouvier moški spol
  • volár (-ja) m

    1. bovaro

    2. astr. Boote, Guardiano, Bifolco
  • volár -ja m
    1. volar, govedar
    2. u feudalnoj Hrvatskoj dvorni dostojanstvenik koji je vršio nadzor nad kraljevim govedima
  • volár boyero m ; vaquero m
  • Arctūrus (arctūrus) -ī, m (gr. ἀρκτοῦρος čuvar medveda)

    I.

    1. ozvezdje Volar (Medvedar = Boōtes): Arcturi sidera V.

    2. Arktur, najsvetlejša zvezda v Volarju (= Bootu) blizu repa Velikega medveda: Booti subter praecordia fixa videtur stella micans radiis, Arcturus nomine claro Ci. poet., saevus Arcturi cadentis impetus H. (po mnenju starodavnikov vzhod in zahod te zvezde močno vplivata na vreme: tedaj razsajajo najhujši viharji); met.: sub ipsum Arcturum V. prav pod Arkturov vzhod, pod jesen.

    — II. bot. arktur = arction: Plin.
  • Boōtēs, gen. -ae (Ci. [Arat.], O.), -is (Hyg.), dat. (Ci.), acc. -ēn in voc. (O.), m (gr. βοώτης volovski gonjač) Volar, Boot(es), ozvezdje, ki se imenuje tudi Arcturus ali Arctophylax, čisto lat. Custos ali Custos Arcti.
  • brzéti correr; volar
  • bubulcus -ī, m (bōs) volovski gonjač, volovski gonjač pri oranju, volar: Varr., Ci., V., O. idr. Kot priimek Junijevega rodu Bubulcus -ī, m Bubulk: Plin., C. Iunius Bubulcus Brutus (gl. Iūnius) L.
  • iugārius 3 (iugum)

    1. = gr. ζύγιος, v jarmu, podjarmen, podjarmov, vprežen: equi Hyg.

    2. vīcus Iugārius Jarmovska ulica v Rimu med Saturnovim svetiščem in Julijevo baziliko, ki je vodila na forum: L., Fest., P. F.

    3. subst. iugārius -iī, m volar, volovski hlapec: Col.
  • izletéti volar ; (ptiči) abandonar el nido
  • létati volar

    letati za kom ir detrás de (ali seguir a) alg
    letati za ženskami (fam) correr tras de las faldas
    letati od Poncija do Pilata andar de la Ceca a la Meca
  • letéti volar ; (v letalu) ir en avión

    leteti v višino volar a lo alto
    to leti nate eso va por ti, eso es para ti; (biti odpuščen) (fam) ser echado, ser despedido
  • Ochsentreiber, der, Astronomie Volar
  • razstrelíti volar; hacer saltar , (z dinamitom) dinamitar