Franja

volčj|i (-a, -e) wölfisch, Wolfs- (šakal živalstvo, zoologija der Wolfsschakal, špic der Wolfsspitz, krdelo das Wolfsrudel)
volčje pravo (pravica pesti) das Faustrecht

vólčji wolfish; like a wolf; a wolf's

vólčja češnja botanika deadly nightshade, belladonna
vólčja jama (past) wolf trap
vólčja koža (kožuh) wolfskin
vólčja narava wolfish nature
vólčja lakota wolfish hunger, ravenous appetite

vólčji de loup

volčja češnja (botanika) belladone ženski spol
volčji glad, volčja lakota faim ženski spol de loup
volčja jama, volčji brlog tanière ženski spol du loup
volčji kožuh peau ženski spol de loup
volčje krdelo bande ženski spol de loups
volčja past piège moški spol à loups
volčje žrelo (medicina) bec-de-lièvre moški spol

vólčji (-a -e) adj.

1. di, da lupo; di lupi; lupesco:
volčje krdelo branco di lupi

2. pren. crudele, spietato

3. pren. grande; da lupo:
volčja lakota fame da lupo

4. pren. cane, da lupi, fondo:
volčji mraz tempo da lupi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. iti v volčji brlog andare nella tana, nel covo dei malviventi
bot. volčja češnja belladonna (Atropa belladonna)
bot. volčja jagoda uva di volpe (Paris quadrifolia)
lov. volčja jama trabocchetto per lupi
(orodje za vlamljanje) volčja noga piede di porco
vrtn. volčji bob lupino (Lupinus)
vet. volčji krempelj dito atrofizzato (della zampa posteriore canina)
med. volčje žrelo gola lupina, palatoschisi

vólčji -a -e (uč) vučji: volčji brlog; -a jama; -a lakota
vučja glad; -a češnja bot.
velebilje, Atropa; -a jagoda bot.
Petrov krst, Paris; -e jabolko bot.
mjehurica (me-), Physalis; volčji jezik bot.
vičji jezik, Coeloglossum

vólčji de(l) lobo

volčja češnja (bot) belladona f
volčji glad, volčja lakota hambre f canina
volčja jama, brlog trampa f de lobos
volčji kožuh piel f de lobo
volčje krdelo manada f de lobos
volčja past cepo m para lobos
volčje žrelo (med) labio m leporino con fisura palatina

vólčji -a -e prid. de lup, lupesc

vôlčji prid., во́вчий прикм.

volčji bob moški spol rastlinstvo, botanika die Lupine (krmni Süß-Lupine, rumeni Gelbe Lupine)

volčji bob stalna zveza
Lupinus (rastlina) ▸ lupina, farkasbab

Volčji brlog stalna zveza
zgodovina (Hitlerjev vojaški kompleks) ▸ Farkasverem

volčji jezik moški spol rastlinstvo, botanika die Hohlzunge

apetít appétit moški spol

volčji apetit faim ženski spol de loup
pokvariti si, izgubiti apetit couper, perdre l'appétit
dober apetit! bon appétit!

bob¹ [ô] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika die Ackerbohne, die Puffbohne, die Saubohne; ➞ → volčji bob
|
figurativno bob ob steno den Mäusen gepfiffen
reči bobu bob [Roß] Ross und Reiter nennen

bòb¹ (bôba) m

1. bot. (rastlina, plod) fava (Vicia faba):
pren. biti bob ob steno essere inutile, vano
pren. reči bobu bob, popu pop dire pane al pane e vino al vino, chiamare le cose col loro nome
pren. iz boba se izdreti raccapezzarsi
pren. to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju (nelle fiabe) questo non accadde mai

2. caccola

3. bot.
volčji bob lupino (Lupinus)

glad moški spol (gladu …) der Hunger
volčji glad der Heißhunger, medicina der Wolfshunger

glád hnuger; (lakota) famine, starvation

glád (pohlep) po thirst for, greed for, craving for (ali after)
volčji glád ravenous hunger
imam volčji glád I am famished
umirati od gládu to starve, to be famished
umreti, poginiti od gládu to die (ali to perish) of hunger (ali of starvation), to starve to death
umiram od gládu (figurativno) I'm simply starving
pustili so jih, da so umrli od gládu they left them to die of hunger
z gládom prisiliti k predaji, k pokorščini to starve into surrender, into submission
trpeti glád to starve, to famish
utešiti, pomiriti (si) glád to appease one's hunger, to satisfy one's hunger, arhaično to stay one's stomach
glád je najboljši kuhar hunger is the best sauce

jezik⁴ [ê] (jezik|a, -a, -i) rastlinstvo, botanika

1. die Erdzunge (gladki Schuppenlose)

2. die -zunge (jelenov Hirschzunge, Rinderzunge, kačji Natterzunge, Schlangenzunge, pasji Hundszunge, volčji Hohlzunge, volovski Ochsenzunge)
| ➞ → jelenov, ➞ → kačji, ➞ → pasji, ➞ → volčji, ➞ → volovski

lés (-á) m

1. legno:
les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
impregnirati les impregnare il legno
sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
eksotični les legno esotico

2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
izvažati les esportare il legname
kubični meter lesa un metro cubo di legname
gradbeni, stavbni les legname da costruzione
tesani, žagani les legname squadrato, segato
les za kurjavo legna da ardere

3. knjiž. (gozd) bosco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
papir. brusiti les sfibrare il legno
Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
celulozni les legno da cellulosa
črni les legno di aghifoglia
bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
jamski les legname per miniera
bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
okrogli les tondello
bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
upognjeni les legno ricurvo
vezani les legno compensato

lupin|a⁴ ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (volčji bob) die Lupine