Franja

volit|ev ženski spol (-ve …) die Wahl
volitev elektorjev die Urwahl
➞ → volitve

volítev volítve pl election, elections pl; poll; balloting; polling

ožja volítev, volítve second (ali final) ballot
spodbijana, sporna volítev, volítve disputed (ZDA contested) election
priti v ožjo volítev, volítve to be on a short list
volítve v zvezne organe elections for federal agencies
javne volítve (glasovanje) open voting
tajne volítve (glasovanje) secret ballot
občinske volítve municipal elections
splošne volítve general election, parliamentary elections
dopolnilne (delne) volítve byelection
dan volítev election day, polling day
neveljavne volítve void election
visoka (nizka) udeležba na volítvah heavy (light) poll
razpisati (nove) volítve to issue writs for an election, (figurativno) to go to the country
snubiti glasove pri volítvah to canvass, to solicit votes, to electioneer
iti na volítve to go to the polls, (kandidat) to stand for election
poraziti koga pri volítvah to defeat someone at the polls
izgubiti mandat na volítvah to lose one's seat, to be unseated
volítve so odložene the poll is postponed
delavska stranka vodi pri volítvah the Labour party is in the lead
razglasiti, objaviti rezultat volítev to declare the result of the election
biti poražen na volítvah to be defeated at the polls
dobiti največje število glasov pri volítvah to get most votes, to head (ali to top) the poll

volítev élection ženski spol , (glasovanje) vote moški spol , scrutin moški spol

volitev cesarja élection de l'empereur
dopolnilna volitev élection complémentaire
volitev po listah (élection au) scrutin moški spol de liste
nadomestna volitev élection complémentaire (ali partielle, de remplacement)
ožja volitev (scrutin de) ballottage moški spol
volitev papeža élection du pape
predhodna volitev premier tour de scrutin, scrutin éliminatoire
volitev po proporčnem sistemu scrutin proportionnel, (représentation ženski spol) proportionnelle ženski spol (krajšava R.P.)
iti na volitve aller aux urnes
izvršiti volitev procéder à une élection

volítev (-tve) f pl. volitve elezioni:
zmagati na volitvah vincere alle elezioni
izid volitev responso delle urne
občinske, skupščinske volitve elezioni comunali, assembleari
(v Italiji) občinske, pokrajinske, deželne volitve elezioni amministrative, amministrative
skupščinske volitve elezioni politiche, politiche

volítev -tve ž, obično mn. volitve izbori: volitev v skupščino; občinske, skupščinske volitev

volítev elección f , (glasovanje) votación f

dopolnilna volitev elección complementaria
ožja volitev empate m electoral
ponovna volitev reelección f
predhodna volitev elección preliminar eliminatoria
iti na volitve ir a las elecciones
opraviti volitve celebrar las elecciones
izvršiti volitev hacer una elección

assūmptiō (adsūmptiō) -ōnis, f (as-, adsūmere)

1. sprejetje, sprejem, prevzetje, prevzem: culturae Pall.; occ.
a) (pri)lastitev, (pri)svojitev: originis, quae non est Ulp. (Dig.), nominis Cod. Th.;
b) fil. sprejetje, volitev: in artibus est aliquid dignum adsumptione Ci. vredno, da se sprejme;
c) skrb za koga, obramba, zaščita: Vulg.

2. privzetje, privzemanje: duarum vel trium... proportionum assumptio ad unum Boet.; met. pismeni dostavek: Ulp. (Dig.); log. podrek v silogizmu: Q., Lact., Isid., adsumptione non concessā nulla conclusio est Ci.

3. vzetje od tod, vnebovzetje: dum complerentur dies assumptionis eius Vulg., quae assumptio, nisi vita ex mortuis? Vulg.

campus¹ -ī, m (prim. gr. καμπή ovinek, κάμπτω krivim, od tod lat. campa, campē, campsāre; campus prvotno upognjen svet, nižava)

1. raván, plan, planjava, poljana, polje: spatia camporum vestitusque montium Ci., colles et campi Lucr., redeunt iam gramina campis H.; od tod travnik: campus herbidus aquosusque L., c. viridis V.; žitno polje: opimi atque uberes campi Ci., campi torridi siccitate L., campi quod rex habet ipse (= τέμενος) V.; od tod met. poljščina: Stat. (Thebais V, 528); bojno polje, bojišče: Iuv., Veg., nunquam in campo sui fecit potestatem N., neu struere auderent aciem neu credere campo V.; stari loc. campī: tantum campi iacet V. leži kar na planem. Kot nom. propr. Māgnī Campī (campī) Velike poljane, pokrajina pri Utiki: L. Macrī Campī (campī) ali Campī (campī) Macrī (macrī = μακροί ) Dolge poljane, ravnica v Cisalpinski Galiji: Varr., L., Col.

2. pren. ravnina, ravno površje, planjava: campi laeti aëris V. prostrane zračne planjave; morska gladina: campi caerulei Pl., caelum ac terram camposque liquentes V., campos salis aere sacabant V. gladino slane vode, campi (saxi) V. gladko površje skale (ki se prikaže nad morsko gladino); pren.: feratur eloquentia non semitis, sed campis Q. po ravnih tleh.

3. occ. postajališče, shajališče, javni trg (v Rimu) za javne shode. V Rimu je bilo več takih trgov: locus in campo Esquilino Ci., campus sceleratus L.; najimenitnejši je bil campus Martius, tudi samo Campus Marsovo polje, raven prostor ob Tiberi, ki je sprva pripadal Tarkvinijcem, po njihovem pregonu l. 510 pa je postal državna posest, posvečena bogu Marsu. Tukaj je bilo zbirališče za volilne zbore (comitia centuriata), volišče: comitiis proximis me in Campo interficere voluisti Ci., hic descendet in Campum petitor H.; od tod met. volilni zbor, volitev: Val. Max., Lucan., fors domina Campi Ci.; pesn.: Campus aget gemitus V. ljudstvo na Marsovem polju. Tu je bilo tudi glavno igrišče in vežbališče za rim. mladež: Plin., Q., in campo exercere Ci., campi doctor Lamp., Veg. vaditelj vojakov, non in Campo, non in conviviis versatus est Ci., gaudet equis canibusque et aprici gramine campi H., luserat in campo H.

4. pren. prostor za vsakršno delovanje, prizorišče, torišče, delovišče: Plin. iun., magnus est in re publica campus Ci., me ex hoc campo aequitatis ad istas verborum angustias revocas Ci., hinc rhetorum campus de Marathone Ci. pogosto reklo govornikov.

creātiō -ōnis, f (creāre)

1. stvaritev, (za)roditev: liberorum Ulp. (Dig.).

2. (iz)volitev: magistratuum Ci., tutoris Pap. (Dig.).

dēlēctiō -ōnis, f (dēligere) izbor, (iz)volitev: Non., Vop.

dēlēctus, v najboljših rokopisih tudi dīlēctus, -ūs, m (dēligere oz. dīligere)

1. (iz)volitev, izbiranje, izbor: utrumque tibi nunc dilectum para Pl., delectus in gregibus Varr., omnium rerum dilectus, dil. iudicum, dil. bonorum et malorum Ci., de eius (Catilinae) dilectu Ci. njegovi izbranci, acceptorum autem beneficiorum sunt dilectus habendi Ci. prejete dobrote pa je treba izbirati, habere dilectum verborum Ci. gledati na natančnost pri izbiranju izrazov, delectum rerum verborumque agere Q. izbirati … besede, pecori delectus idem est equino V., (Cicero) primus … verbis delectum adhibuit T., sine ullo dilectu Ci. ali nullo dilectu O. ali nullo delectu Suet.; naspr.: cum delectu Plin., Plin. iun.; nullus adhibitus dilectus, dilectu habito, non sine magno ordinum hominumque dilectu Suet.

2. occ. (voj.) (le v obliki dīlēctus)
a) nabiranje vojakov, nabor, novačenje: dil. provincialis Ci. ep. v provinci, superbus Ci., acerbus L., dilectum habere Ci., C., S., L., T. ali agere Plin. ali instituere Auct. b. Alx. novačenje imeti, izvajati, prirediti, dilectus acerbe actus L. epit., dilectum conficere L.; v pl.: servorum dilectus habebantur Ci., novis dilectibus … multos contraxit N., dil. libertinorum Auct. b. Afr., iuniorum Cu.; neque dilectus agere nec copias contrahere Q., ad dilectus agendos T.
b) met. nabrani vojaki: e Britannico dilectu octo milia sibi adiunxit T., sex milia Delmatorum, recens dilectus T.

elección ženski spol volitev, izbor

derecho de elección volilna pravica
hacer una elección izvoliti, izbrati
a elección po želji
según mi elección kot se mi zdi, kot me bo volja
las elecciones volitve

ēlēctiō -ōnis, f (ēligere) izbiranje, izbor, volitev: Vell., Sen. ph., Plin. iun., senatus electionem Galbae permiserat T.; s subjektnim gen.: vitiatarum electiones T. (primeri, ko je bilo oskrunjenkam dano na izbiro, ali skrunitelja dati usmrtiti ali se z njim poročiti); z objektnim gen.: trium condicionum electio L. med tremi pogoji, cuius rei electionem sibi relictam esse L.

election [ilékšən] samostalnik
izbor, izbira, volitev

general election splošne volitve
to hold an election voliti
ameriško special election dodatne volitve

élection [elɛksjɔ̃] féminin (iz)volitev

d'élection izbran
élection du comité de direction volitev upravnega odbora
élection complémentaire dopolnilna, nadomestna volitev
élections municipales občinske volitve
élection présidentielle volitev predsednika
procès-verbal masculin d'élection volilni zapisnik
résultats masculin pluriel des élections volilni rezultati
faire une élection izvesti volitev, izvoliti
l'élection s'est faite à main levée volitev se je izvršila z dviganjem rok
voter aux élections glasovati

ēlēctus -ūs, m (ēligere) izbor, (iz)volitev: necis O.

suffrage [süfraž] masculin volilni glas, volilna pravica; volitev; figuré ugodno mnenje, odobravanje

droit masculin de suffrage volilna pravica
suffrage féminin, universel, restreint ženska, splošna, omejena volilna pravica
suffrage majoritaire, proportionnel večinski, proporcionalni volilni sistem
majorité féminin des suffrages večina glasov
secret des suffrages volilna tajnost
accorder son suffrage odobriti
briguer les suffrages des électeurs prizadevati si za glasove volivcev
donner son suffrage à quelqu'un glasovati za, voliti koga
élire au suffrage direct izvoliti v direktnih volitvah
suffrages pluriel exprimés oddani glasovi
le président a obtenu la majorité des suffrages predsednik je dobil večino glasov
ce film a remporté tous les suffrages ta film je naletel na splošno odobravanje
recueillir les suffrages zb(i)rati volilne glasove

sufrágiu -i n

1. (volilni) glas; volilna pravica; volitev

2. odobravanje

superōrdinātiō -ōnis, f (superōrdināre) (iz)volitev škofa na mesto drugega = nadomestne (naknadne) volitve škofa: Ambr.

votáre -ări f

1. glasovanje

2. volitev