Franja

vol [ou̯] moški spol (-a …) der Ochse; psovka: der Hornochs(e), das Rindvieh
par volov das Ochsengespann
figurativno gledati kot zaboden vol Augen machen wie ein gestochenes Kalb

vol¹ [vɔl] masculin tatvina, kraja, rop

vol avec effraction vlom
vol à la tire žepna tatvina
vol de voiture tatvina avtomobila
vol de grand chemin cestni rop
vol qualifié težka tatvina
assurance féminin contre le vol zavarovanje proti tatvini
commettre un vol zagrešiti tatvino

vol² [vɔl] masculin let(enje), polet; jata

vol à voile letalsko jadranje
au vol v poletu, med letenjem
à vol d'oiseau iz ptičje perspektive, v ravni črti
vol d'oiseau (figuré) zračna črta
vol de reconnaissance (militaire) ogledovalni polet
vol plané letenje z ustavljenim motorjem
vol sans escale polet brez vmesnega postanka
vol en piqué strmoglavi let
vol spatial vesoljski polet
vol orbital des cosmonautes orbitalni polet kozmonavtov
escroc masculin de haut vol velik slepar
faire, effectuer un vol à voile jadrati z letalom
prendre son vol odleteti, figuré postati goden, prost
saisir une remarque au vol mimogrede ujeti (slišati) opazko

vol. kraticavolume knjiga, zvezek, del

vol. (volumen) V, vol., volume

vôl vòla m gl. vo

vol. kratica volumen; voluntad

vòl ox, pl oxen; bullock; (psovka) VB žargon twerp

jarem volov a yoke of oxen
vprega vòlov a team of oxen
mlad vòl steer
pitani vòli pl beeves pl
biti močan kot vòl to be as strong as an ox
gledati kot zaboden vòl to stare like a stuck pig

vòl zoologija bœuf moški spol , (mlad) bouvillon moški spol ; figurativno (bedak, neotesanec) lourdaud moški spol , balourd moški spol , imbécile moški spol

pitan vol bœuf engraissé
vprežni vol bœuf de trait
vol za zakol bœuf de boucherie

vòl (vôla) m

1. bue (pl. buoi)
vpreči vole attaccare i buoi (al carro)
orati z voli arare coi buoi
par volov paio di buoi
delati, garati kot vol lavorare come un negro
tepsti kot vola picchiare, bastonare qcn. selvaggiamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti lačen, da bi vola pojedel avere una fame da lupi
pren. s parom volov me ne spraviš tja non ci vengo per tutto l'oro del mondo
pog. žganje za vola ubiti un'acquavite forte da mettere a terra un toro

2. pejor. (neumen človek) tonto, balordo, babbeo

vòl vola (ou) m, mn. voli volov i volov ili voli vol volem voli pri voleh z volmi vo, vol: vprežni -i
volovi za vuču, tegleći, oraći volovi; pitani -i
tovljeni volovi; -i za zakol
volovi za klanje; par -ov
jaram volova; gleda ko zaboden vol

vòl buey m , (mlad) novillo m ; fig fam (bedak) estúpido m , zote m ; (neotesanec) palurdo m

pitan (vprežni) vol buey cebón (de labor)
vol za zakol res f sacrificada, res f de matadero

vòl vôla m., віл вола́ ч.

vòl vôla m bou

вол m vol

vol-au-vent [vɔlovɑ̃] masculin pasteta iz maslenega testa in sesekljanega mesa

vol./Vol. (= Volumen)

bòdāč -áča m
1. vol, ki se rad bode: gdje će šutonja s rogatim bodačem
2. dial. vrsta ribiške mreže

bœuf, pluriel bœufs [bœf, bö] masculin vol; govedo; govedina, goveje meso; figuré, familier silak, močan človek; adjectif, populaire silen, velik in presenetljiv

du bœuf goveje meso, govedina
filet masculin, langue féminin de bœuf goveji filé, jezik
sauté masculin de bœuf goveji ragu
bœuf de boucherie, de labour pitani vol za zakol, vprežni vol
bœuf bouilli kuhana govedina
bœuf (à la) mode s korenjem itd garnirana goveja dušena pečenka
bœuf rôti goveja pečenka, pražena govedina
bœuf sauvage bizon
succès masculin bœuf (populaire) velikanski uspeh
avoir un bœuf sur la langue (morati) molčati (potem ko so nas podkupili z denarjem)
mettre des bœufs à l'engrais pitati vole
parquer des bœufs à l'étable namestiti vole v hlev
être fort comme un bœuf biti močan ko vol
mettre la charrue avant, devant les bœufs začeti tam, kjer bi morali nehati
souffler comme un bœuf biti čisto ob sapo
travailler comme un bœuf delati ko konj

bōs, bovis, gen. pl. nav. boum, pa tudi bovum (Ci., Hier.) in bovom (V.), st.lat. boverum (Ca.), dat. in abl. pl. nav. būbus (pri Aus. bŭbŭs) ali bōbus (Ci., H.), m in f (prim. gr. βοῦς, dor. βῶς)

1. govedo; kot masc. bik, vol, kot fem. krava: Ci. idr.; preg.: bos lassus fortius fingit pedem Aug., Hier. stopa trše, clitellae bovi sunt impositae Poeta in Ci. ep., Amm. = prisoja se mi nekaj, čemur nisem kos, prim.: non nostrum, inquit, onus; bos clitellas Q.; šalj. met. iz govejega usnja rezan bič: ubi vivos homines mortui incursant boves Pl.

2. pren.
a) o živalih, podobnih govedu: α) bōs Lūca ali Lūca (lūca) bōs, gl. Lūca pri Lūcānī. β) severni jelen, los: est bos cervi figurā C. γ) „(morski) vol“, morska riba iz družine ploč: O., Plin.
b) ozvezdje Bik ali Junec: Varr.

Opomba: Nom. sg. bovis: Varr., Petr.