Franja

Zadetki iskanja

  • vojak moški spol (-a …) der Soldat, vojska navadni: der Schütze
    okupatorski vojak Besatzungssoldat, der Besatzer
    poklicni vojak der Berufssoldat, za določen čas: Zeitsoldat
    svinčeni vojak Bleisoldat
    vojak iz kositra Zinnsoldat
    število vojakov v enoti po načrtu die Soll-Stärke
  • vòjāk -áka m, vȍjāk m, mn. vojáci in vȍjāci zastar. vojak
  • voják soldier, serviceman, pl -men

    navaden voják (prostak, borec) private (soldier), common soldier
    odsluženi voják ex-serviceman, pl -men
    odpuščeni voják demobilized (pogovorno demobbed) soldier, ZDA veteran
    star voják veteran
    najemniški voják mercenary
    prostovoljni voják volunteer
    Neznani voják (junak) the Unknown Soldier
    voják od glave do pete every inch a soldier
    voják pešak infantryman, foot soldier, VB (nekdanji vzdevek) Tommy, Tommy Atkins
    voják iz cina (igrača) tin soldier
    človek, ki mu vest ne dopušča, da bi služil vojáke conscientious objector (to service in the armed forces)
    iti k vojákom to join up, to join the army
    biti voják to soldier
    igrati se vojáke to play at soldiers
    služiti vojáke VB to wear the Queen's (oziroma the King's) uniform; to bear arms
  • voják soldat moški spol , militaire moški spol

    navaden vojak simple soldat
    svinčen vojak (igrača) soldat de plomb
    igrati se vojake (otroci) jouer au soldat
    iti k vojakom entrer dans l'armée, se faire soldat
    pri vojakih biti, služiti faire son service militaire
  • voják (-a) | -inja (-e) m, f soldato (-essa), militare:
    navadni vojak soldato semplice
    poklicni vojak soldato di professione
    najemniški vojak mercenario
    igre svinčeni vojaki soldatini di piombo
    vpoklicati k vojakom chiamare sotto le armi
    biti pri vojakih fare il militare, fare il servizio di leva
    vrniti se od vojakov andare in congedo
  • voják m vojnik: iti k -om
    ići u vojsku, ići na odsluženje roka; biti pri -ih služiti rok,
    biti na odsluženju roka; vzeli so ga k -om
    uzeli su ga u vojsku; otroci se gredo -e
    djeca se igraju vojnike
  • voják soldado m

    navaden vojak (borec) soldado raso
    star vojak veterano m
    svinčen vojak (igrača) soldado de plomo
    igrati se vojake jugar a los soldados
    iti k vojakom ingresar en el ejército, ser llamado a filas, ir a servir en el ejército
    postati vojak entrar en el servicio militar, (po lastni volji) hacerse sodato
  • voják -a m., во́їн ч., солда́т ч.
  • voják -a m soldat, militar, ostaş
  • poklicni vojak moški spol vojska der Berufssoldat, za določen čas: Zeitsoldat
  • armato

    A) agg.

    1. oborožen:
    era armato di pistola oborožen je bil s pištolo
    a mano armata z orožjem v roki
    le forze armate oborožene sile

    2. opremljen (tudi pren.):
    essere armato di buoni propositi imeti dobre namene

    3. tehn. armiran:
    soffitto armato armirani strop

    B) m (zlasti pl.) vojak
  • armigero

    A) agg.

    1. oborožen

    2. pren. bojaželjen, bojevit

    B) m

    1. vojščak, vojak

    2. pren. telesna straža (tudi šalj.)
  • armō -āre -āvī -ātum (arma)

    1. oborožiti (oboroževati) koga: milites C., copias S., exercitum L., multitudinem hominum Ci., qui refugerant, armandos vestiendosque curat N., hostium copias armatas conspexit C., armarae manūs (= desnice) S., arm. manus adversum deos S. fr., dextram patris in filiam L., servos in (contra) dominum Ci., armare se coepisse Cu. stopiti pod orožje, prije(ma)ti za orožje, tako tudi: milites armari iubet C.; pesn.: agrestīsque manūs armat sparus V., armati terram exercent V. (stari Rimljani so priganjali vole pri oranju z obrnjeno sulico); z abl. instrumenti: armare gladiis dextras, aliquem telis, saxis L., multitudo facibus armata L., spoliis se quisque recentibus armat V.; čemu? s praep.: Asiam Europamque ad funestum bellum L., ad occidendum iam armatum esse Sen. ph., manūs (= svoje roke) in alicuius perniciem Plancus in Ci. ep.; z dat.: bello armantur equi V.

    2. occ.
    a) za boj (vojno) opremiti (opremljati), narediti koga pripravljenega (sposobnega) na (za) boj (vojno): (Hannibal) regem armavit... adversus Romanos N., muri propugnaculis armabantur L., urbs armata muris Ci., Pompeium senatus auctoritas, Caesarem militum armavit fiducia C., in hunc unum tota res publica armata est Ci., armare in proelia fratres V. na boj priganjati.
    b) kaj s čim opremiti, oskrbeti: thecam calamis Mart.; navt. (ladje) opremiti (opremljati), ovrviti, za izplovitev pripraviti (pripravljati): armare classem L., V., navis... armata egregie L., myoparonem ornatum atque armatum dederunt Ci., naves ad hunc modum factae armataeque C.

    3. pren. oborožiti (oboroževati), opremiti (opremljati) s čim: lex accusationem armat Ci., cogitavit, quibus rebus accusatorem armaret Ci., arm. temeritatem... multitudinis auctoritate publicā Ci., magistratūs deorum religione Ci., armare se eloquentiā Ci., se armat imprudentiā Dionis N. uporabi Dionovo neprevidnost kot orožje, Archilochum rabies armavit iambo H. Arhilohu je dala... jamb za orožje, qua (arte) semper armatus T.; arm. aliquem ad omnia Ci., aliquem in fata parentis O.; pesn.: arm. calamos (sagittas Iust.), veneno V. s strupom namazati, zastrupiti. — Od tod adj. pt. pf. armātus 3

    1. oborožen, v popolni bojni (vojaški) opravi, opremljen (za boj): quos aliquamdiu inermes timuissent, hos postea armatos... superassent C., sed perinde valebit, quasi armatissimi fuerint Ci., tam tibi par sum quam multis armatissimis nudi aut leviter armati Sen. ph., mihi dederunt (dii) armato togatoque, ut vos... defenderem L. v vojni in mirovni opravi = v vojni in miru, cohors armata (naspr. togata) T., armatae classes V.; met.: vis armata Icti. oborožena sila, armatae rei scientissimus et togatae Amm. kaj izveden v vsaki vojni in mirovni umetnosti, armati anni Sil. vojna leta; subst. armātus -ī, m oboroženec, vojak; kolekt.: pelices... cum armato (= cum armatis) vivere adsuetae Cu.; večinoma v pl.: armatos in litore exponere L., X milia armatorum completa sunt N., navem triremem armatis ornare N., armatos fudit equus (trojanski) V., bini armati, agmen armatorum Cu.

    2. pren. oborožen s čim: animum tamquam retinet armatum Ci., armati animis iam esse debemus Ci., erat incredibili armatus audaciā Ci., mens armata dolis Sil., illum maluerim aliquo modo mitiorem, quam te isto modo armatiorem Aug.
  • àsker m (t. asker, ar.)
    1. (turški) vojak
    2. (turška) vojska
  • baionetta f

    1. voj. bajonet, nož, bodalo:
    assalto alla baionetta juriš, naskok na nož
    baionetta in canna nasajen bajonet (na puški)

    2. pren. vojak:
    un esercito di otto milioni di baionette vojska osmih milijonov vojakov

    3. strojn.
    innesto a baionetta bajonetna zveza
  • bellātor -ōris, m (bellāre) vojak, hraber bojevnik, bojni junak (t.j. vojak glede na svojo moč in bojno spretnost, miles pa je mož, ki je vojak po stanu ali poklicu): Pl., Cu., T. idr., ecqua pacifica persona desideretur aut in bellatore sint omnia Ci. ep., primus ipse bellator duxque L., fortes bellatores L.; šalj. o junaku v pitju: uter ibi melior bellator erit inventus cantharo Pl.; pren. o igralnem kamenčku: calculus perit, bellator sine compare bellat O. Pogosto atrib. = bojevit, hraber: Turnus V., deus (= Mars) V.; o živalih: bellator equus V., O., Val. Fl., T. ali samo bellator Iuv. bojni konj, taurus Stat.; redkeje pren. o stvareh: ensis bellator Sil., campus b. Stat.
  • belligerātor -ōris, m (belligerāre) vojskovalec, vojak, bojevnik: Ven.; atrib.: viri belligeratores Vulg. bojeviti možje.
  • bidasse [-das] masculin, populaire vojak
  • bórac bórca m, bòrac bòrca m borec, vojščak, vojak: žena borac borka; borac za sjevernu granicu Slovenije; španski borac; borac Prve krajiške proleterske brigade
  • caricatore

    A) m

    1. nakladač, nakladalec

    2. voj. nabojnik, magazin, šaržer

    3. foto kaseta s fotografskim filmom

    4. vojak, ki polni top

    5. pošiljatelj ladijskega tovora

    B) agg. nakladalen:
    piano caricatore nakladalna rampa
Število zadetkov: 492