Franja

voha|ti [ó] (-m) povohati riechen; (vohljati) schnüffeln, wittern (tudi figurativno), schnuppern

vóhati to smell; to scent; to sniff (at)

vóhati divjačino to scent game
vóhati nevarnost (figurativno) to smell a rat

vóhati sentir, flairer, humer, prendre le vent

vohati nevarnost flairer (ali éventer, familiarno renifler) un danger

vóhati (-am) imperf.

1. fiutare; annusare, odorare

2. pren. origliare, spiare:
vohati za ljudmi spiare la gente

3. pren. fiutare, presagire, presentire:
vohati nesrečo presentire una disgrazia

vóhati -am
1. njušiti, čulom mirisa osjećati (-se-): nič ne voha
čulom mirisa ništa ne osjeća; vohati nevarnost
osjećati opasnost
2. njuškati: vohati za kom

vóhati oler; percibir un olor; olfatear; husmear

vohati nevarnost husmear el peligro

vóhati -am nedov., ню́хати -хаю недок.

vóhati -am nedov. a mirosi

adulmecá adúlmec vt.

1. vohati, zavohati

2. zaslutiti

annusare v. tr. (pres. annuso)

1. duhati, vohati:
annusare un profumo poduhati parfum
annusare tabacco njuhati tobak

2. pren. zavohati, zaslutiti:
annusò il tranello zavohal je past

fiutare v. tr. (pres. fiuto)

1. vohati, zavohati

2. njuhati

3. pren. zavohati, zaslutiti; vohljati

hociquear (po)vohati

*humer [üme] verbe transitif vsrka(va)ti, globoko vdihavati; (za)vohati

humer l'air frais vdihavati svež zrak
humer l'odeur d'un mets (za)duhati vonj jedi
humer sur le palais (vino) pokusiti

mirìsati mìrišēm (gr. myrizein)
1. dišati: lipa miriše jakim mirisom; mirisati na znoj; to miriše na provokaciju
2. duhati, vohati: mirisati ružu
3. ekspr. marati: ovog mladića ni njegovi ne mirišu
4. ekspr. ovaj već miriše na koljivo ta ne bo več dolgo trave tlačil; čitava situacija miriše na barut položaj kaže na vojno, diši po smodniku

mirosí

I. *miroáse vi. (za)dišati, dehteti

II. mirós vt. (za)vohati, izvohati

nasare v. tr., v. intr. (pres. naso) nareč. (annusare) vohati, povohati

njúšiti njȗšīm, njȕšiti -īm vohati, vohljati: njušiti vlagu, opasnost

nose² [nóuz]

1. prehodni glagol
vohati, zavohati, ovohavati; dotakniti se z nosom
figurativno izvohati, odkriti, najti; izgovarjati skozi nos

2. neprehodni glagol
vohati, iskati (after, for)

to nose one's way iti previdno
to nose on s.o. ovaditi koga

odorare

A) v. tr. (pres. odoro)

1. duhati, vohati, zavohati

2. pren. (fiutare) zavohati, uganiti, zaslutiti

3. dišaviti

B) v. intr.

1. dišati

2. pren. smrdeti:
la faccenda odora di truffa zadeva smrdi po prevari

odōrō -āre -āvī -ātum (odor)

1. z dišavo napolniti (napolnjevati), odišaviti (odišavljati): aëra fumis O., mella Col.

2. (po)duhati, (po)vohati, (po)vonjati: odorata et senti quam suave est Aug., quod naribus potius audiret, odoraret oculis, auribus cerneret Lact., nares habent et non odorabunt Vulg., libationem Vulg., o. canales Tert. — Od tod pt. pf. odōrātus 3
a) odišavljen, nadišavljen: odorati capilli H.
b) (blago)dišeč, vonjív, vonljív, vonjàv, dehtív, dehtèč: Plin. iun., Tib., Cl. idr., o. herbae O., cedrus V., odorati imbres Sen. rh., cupressorum odoratius lignum Ap., flores odoratissimi, liquor odoratior Plin., unguenta odoratissima Aug.; meton.: o. Indi Sil. ali Armenii Tib. (v njihovih deželah namreč rastejo dišave).