Franja

vodnjak moški spol (-a …) der Brunnen (cevni/zabiti Rammbrunnen, čistilni Klärbrunnen, jaškasti Schachtbrunnen, zajemalni Schöpfbrunnen, na vleko Ziehbrunnen); okrasni: die Brunnenanlage, der Springbrunnen (skledasti Schalenbrunnen, stebrasti Stockbrunnen), die Fontäne; (izvir) die Wasserstelle; (cisterna) die Zisterne, Wasserzisterne
rob vodnjaka der Brunnenrand
voda iz vodnjaka das Brunnenwasser
kip na vodnjaku die Brunnenfigur

vòdnjāk -áka m vodnjak, cisterna za vodo

vodnják well; fountain

artezijski vodnják artesian well
voda iz vodnjáka well water
kopač vodnjákov well digger
izkopati vodnják to sink a well
izvrtati vodnják to bore a well
vodnják se je posušil the well has run dry

vodnják puits moški spol , fontaine ženski spol

artezijski vodnjak puits artésien
izkopati vodnjak creuser (ali forer) un puits

vodnják (-a) m

1. pozzo:
zajemati vodo iz vodnjaka attingere l'acqua al, dal pozzo
vodnjak na vedro in vreteno pozzo con secchio e carrucola
vodnjak na vzvod pozzo con mazzacavallo
geogr. arteški vodnjak pozzo artesiano
kamnit obod vodnjaka vera del pozzo

2. fontana:
um. Robbov vodnjak la fontana del Robba

vodnják m zdenac, bunar, bunar, česma, čatrnja, cisterna: artezijski vodnjak
arteški zdenac; cevni vodnjak
bušeni ili cijevni zdenac, bunar; vodnjak na kolo
zdenac na točak, na čekrk; zajemalni vodnjak
bunar sa đermom

vodnják pozo m ; fontana f

izkopati vodnjak abrir un pozo
artezijski vodnjak pozo artesiano

vodnják -a m., водогра́й -ю ч., фонта́н -а ч., коло́дязь -я ч.

vodnják -a m fântână; puţ

zabiti vodnjak moški spol der Rammbrunnen

zajemalni vodnjak moški spol der Schöpfbrunnen, na vleko: Ziehbrunnen

alberca ženski spol (javen) vodni zbiralnik, vodnjak; rosišče (za konopljo)

aljibe moški spol cisterna, vodnjak (za deževnico); petrolejski tanker

Brunnen, der, (-s, -) vodnjak; Wasser: voda iz vodnjaka, (Mineralwasser) slatina, vrelec; im Wasserwerk: črpališče, vodarna

Brunnenanlage, die, vodnjak

bùnār -ára m, bȕnār m (t. bunar) vodnjak: arteški bunar

chadouf [šaduf] masculin vodnjak (v sev. Afriki)

cistērna

A) f

1. kapnica, vodnjak; ekst. cisterna:
cisterna per la nafta cisterna za nafto

2. anat. cisterna, vodnica

B) agg. invar.
nave cisterna cisterna (ladja)
auto cisterna cisterna (vozilo)

conceptus -ūs, m (concipere)

1. povzemanje, zbiranje: novenorum dierum Plin.; konkr. zbiralna jama, kjer se zbira ali kamor se steka voda, vodnjak: aquarum inertium conceptus vasti Sen. ph.

2. prijem(anje), poprijetje: camini Suet. požar.

3. occ. spočetje, nosečnost, pri živalih brejost: Plin., quaedam … ex hominum pecudumve conceptu Ci.; (o rastlinah) oploditev: conceptus (arborum), id est germinatio Plin.; met. spočetek, zarodek, telesni plod (sad): conceptus leporis utero exemptus Plin., conceptum a se abigere Suet. splaviti.

crātēr -ēris, acc. sg. -ēra, acc. pl. -ēras, m (dor. κρατήρ) večinoma pesn., v prozi le pren.

1. mešalnik, mešalni vrč, v katerem so vino mešali z vodo: crateribus olli ex auratis hauserunt Enn. fr., craterăs magnos statuunt V., vertunt craterăs aënos V., ingentem manibus tollit cratera duabus O., crater antistitis auro libatum fundens in tua sacra merum Pr., mittere … urnae cratera capacem Iuv.; occ.
a) oljenica ali oljénka = vrč za olje: fuso crateres olivo V., craterasque duos statuam tibi pinguis olivi V., cum lucerna corneoque cratere Mart.
b) jarin, vodnjak: Plin. iun.

2. pren.
a) α) vulkansko žrelo, prepad, krater: Plin., tellus … pronos currus medio cratere recepit O. β) žrelo (zijalo) ognjenikov: Ap., in summo sunt vertice enim crateres Lucr., crater eius (montis Aetnae) patet ambitu stadia viginti Plin. γ) Crātēr Krater, žrelast zaliv pri Bajah in Neaplju: Ci. ep.
b) Crātēr ozvezdje Čaša: Vitr. (z acc. Crātērem), Col., Serv., Anguis, Avis, Crater sidera iuncta micant O. — Lat. soobl. (v prozi rabljena skoraj redno) crātēra (tudi v pisavi crētērra: Non., P. F., iz jon. κρητήρ) -ae, f

1. mešalnik, mešalni vrč: Varr. ap. Non., Ap., craterās ex aere pulcherrimas … ex omnibus aedibus sacris abstulit Syracusis Ci., crateram auream fieri placuit L., crateramque auream donum Apollini Delphos legati qui ferrent … missi L., gravis veteri craterae limus adhaesit H., nec desunt Veneris sodali vina craterae H., Herculi Tyrio ex auro crateram … dicavit Cu., liminibus aedium crateras vino repletas … disponi (iubet) Cu.; occ. lijak, vedrce: Naev. ap. Non.

2. pren. ozvezdje Čaša: in medioque sinu fulgens Cratera relucet Ci. (Arat. in De nat. deor. II, 114).