Franja

vnémati to inflame

vnémati se za kaj to become enthusiastic about something

vnémati enflammer (tudi figurativno) , enthousiasmer

vnemati se s'enthousiasmer, s'enflammer, s'exalter, se passionner pour, familiarno s'emballer pour

vnémati (-am) | vnéti (vnámem)

A) imperf., perf.

1. accendere, incendiare

2. pren. infiammare, instillare; aizzare:
vnemati prepire aizzare liti
vnemati ljubezen do knjig, do glasbe instillare l'amore per i libri, per la musica

3. pren. eccitare, entusiasmare; incitare, sollecitare:
predstava je gledalce vnela lo spettacolo entusiasmò il pubblico
vneti otroke za šport entusiasmare i bambini per lo sport

B) vnémati se (-am se) | vnéti se (vnámem se) perf., imperf. refl.

1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
v dimniku so se vnele saje nel camino ha preso fuoco la fuliggine

2. pren. (sveteč se pojaviti) lampeggiare, balenare (fulmine)

3. med. infiammarsi

4. pren. divampare; scoppiare:
zaradi mejnih sporov so se vneli ostri spopadi a causa delle controversie per le zone di confine, divamparono duri scontri

5. pren. vnemati se za, vneti se za entusiasmarsi, essere entusiasta, accogliere entusiasticamente; infervorarsi; innamorarsi di:
vneti se za nek predlog accogliere entusiasticamente una proposta

vnémati -am
I. upaljivati, raspaljivati, potpirivati: vnemati želje
II. vnemati se
1. upaljivati se: hiše so se druga za drugo vnemale
2. izbijati: prepiri se vnemajo
3. oduševljavati se: vnemati se za nove ideje

vnémati inflamar (tudi fig) ; encender (tudi fig) ; fig animar, estimular, incitar

vnemati se inflamarse, encenderse

vnema|ti se [é] (-m se) vneti se medicina sich (langsam, immer wieder) entzünden; figurativno jeza: sich entfachen
vnemati se za schwärmen für

bruciare

A) v. tr. (pres. brucio)

1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik

2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo

3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke

4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije

5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike

B) v. intr.

1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine

2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge

3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu

C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)

1. opeči se

2. zgoreti

3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel

incēndere^*

A) v. tr. (pres. incēndo) knjižno vžgati, zažigati, vneti, vnemati (tudi pren.)

B) v. intr. knjižno goreti

C) ➞ incēndersi v. rifl. (pres. mi incēndo) knjižno zagoreti, vneti se (tudi pren.)

bacchor -ārī -ātus sum (Bacchus)

I. intr.

1. bakhovo obhajati, Bakhov praznik slaviti: Baccha bacchans Pl., bacchari cum aliquo Plin.; od tod bacchantēs -ium (pesn. -um), f = Bacchae, bakhantke: bacchantium fremitus, bacchantium lusus Cu., similes bacchantibus Cu., Cithaeron … bacchantum voce sonabat O., bacchantum ritu O.

2. pren.
a) (o ljudeh nasploh) α) bakhantsko razgrajati, divjati, vreščati, besneti: Vulg., tum baccharis, tum furis Ci., quanta in voluptate bacchabere? Ci. se boš po bakhantsko naslajal, bacchari in vestra caede Ci., non ego sanius bacchabor Edonis H., bacchans et grassans Suet. besneči grozovitež. β) divje poditi se, dreviti se, bloditi, klatiti se: Lucr., Lamp., Cl., medias Italum per urbes V., saevit inops animi (regina) totamque incensa per urbem bacchatur V.
b) (o živahnem govorniku ali njegovem govoru) bakhantsko vnemati se: quod eos, quorum altior oratio … esset …, furere atque bacchari arbitraretur Ci., dicendi genus, quod … inanibus locis bacchatur Q.; (o pesniku) z bakhantskim zanosom naslajati se: ad aras Stat.; (o zamaknjeni vedeževalki) besneti: immanis in antro bacchatur vates V.
c) (o rečeh) α) divjati, besneti, vihrati: Val. Fl., Boreas bacchatur ab arcto O., bacchante vento H., fama bacchatur per urbem V. se bliskoma širi. β) (šalj.) prekipevati: ubi bacchabatur aula, cassabant cadi Pl.

— II. trans.

1. Bakha klicati, bakhovski klic (euhoe) zaganjati: euhoe bacchantes Cat.

2. pt. pf. bacchātus 3 (s pass. pomenom) od bakhantk zdivjan, od bakhantovanja odmevajoč, bučeč: Val. Fl., Stat., Cl., bacchata iugis Naxos V., virginibus (grški dat.) bacchata Lacaenis Taygeta V. koder so se drevile besneče lakonske device.

3. v bakhantskem zanosu pesniti: carmen Iuv.

infiammare

A) v. tr. (pres. infiammo)

1. zažgati

2. pren. vneti, razvnemati; zbuditi, zbujati:
infiammare l'animo di amore zbuditi v srcu ljubezen

3. rdeče pobarvati, pordeti:
infiammare il viso di vergogna zardeti od sramu

4. med. vneti

B) ➞ infiammarsi v. rifl. (pres. mi infiammo)

1. vneti se

2. pren. vnemati se:
infiammarsi d'amore, di odio zaljubiti se, zasovražiti; absol. razvneti se, planiti, razjeziti se

3. pren. pordeti

4. med. vneti se

tumēscō -ere, tumuī (incoh. k tumēre)

1. zače(nja)ti otekati (zatekati), nabuhniti (nabuhovati), nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), oteči (otekati), zateči (zatekati), nabuhniti: Sen. ph. idr., tumescentia vulnera T., inflata colla tumescunt O.

2. metaf.
a) (raz)burkati (razburkavati) se, posta(ja)ti razburkan (viharen): freta tumescere ventis iussit O.
b) razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, vzkipe(va)ti, (vz)rasti (vzraščati): ora tumescunt O., rabie succensa tumescit Cl.
c) napihniti (napihovati) se, prevze(ma)ti se, posta(ja)ti prevzeten (ošaben, nadut, napihnjen), prevzetovati: mens tumescit inani persuasione Q., tumescunt serviles animi Cl.
d) occ. pesn. nastajati, vnemati se, pripravljati se, kuhati se, vreti, plamteti: operta tumescere bella V., mors Drusi iam pridem tumescens bellum (ki je hotela že davno izbruhniti, ki se je že lep čas pripravljala) excitavit Italicum Vell.

upaljívati upàljujēm
I. prižigati, užigati, zažigati
II. upaljivati se vnemati se

zapaljívati -pàljujēm
I.
1. zažigati
2. prižigati
II. zapaljivati se
1. zažigati se
2. vnemati se
3. razvnemati se, navduševati se

загораться, загореться vnemati se, vneti se; zarde(va)ti;
дом загорелся hiša se je vnela;
глаза загорелись oči so zažarele;
загореться как маков цвет zardeti kakor mak;

eifern: eifern nach hlepeti po; eifern für vnemati se za; eifern gegen boriti se proti

entzünden prižgati, vžgati; ein Gefühl, Feuer: zanetiti; sich entzünden vneti se, vnemati se ( tudi Medizin )

schwärmen Tierkunde rojiti; Menschen: usuti se; figurativ schwärmen für vnemati se za, navduševati se za, biti zagledan v; schwärmen von sanjariti o, navdušeno pripovedovati o

vnéti (se) (vnámem (se)) perf. (refl.) glej vnemati | vneti