Franja

vlači|ti¹ (-m) potegniti ziehen (iz aus), s težavo: zerren (aus), herausziehen, herauszerren; iz torbice: hervorkramen

vlači|ti² (-m) (s težavo nositi) schleppen, za kom/čim (jemandem) nachschleppen; (nositi s seboj) mitschleppen, mitnehmen; figurativno po zaporih ipd.: schleppen; vsenaokrog: herumschleppen
vlačiti po zobeh durch die Zähne ziehen

vláčiti vlâčīm, vláči, vláčēći, vlâčāh vlâčāše
I.
1. vlačiti: vidio, video sam kako seljaci oru, vlače, kopaju; vlačiti njivu drljačom
2. mikati, grebenati: vlačiti lan, kudjelju
II. vlačiti se vlačiti se, vleči se: oko mene magla, pa se tromo vlači

vlačíti vlačim, vlači -ite, vlačil -ila i vláčiti -im
I.
1. vući: vlačiti drva iz gozda; vlačiti po tleh
vući po zemlji; vlačiti za seboj; vlačiti ladjo po reki
vući, tegliti lađu po rijeci, uzvodno; vlačiti kaj po rokah
vuči što po rukama; megle se vlačijo po dolinah
2. izvlačiti: vlačiti kaj na dan
3. drljati, branati, vlačiti: eden orje, drugi vlači
4. ljudje ga vlačijo po zobeh
ljudi ga ogovaraju
II. vlačiti se vucarati se, vucariti se: javno se vlačiti z drugimi ženskami; težko je bolan, komaj se še vlači
jedva se još vuče

vlačíti vláčim nedov., волочи́ти -лочу́ недок., тяга́ти -га́ю недок.

vlačíti vláčim (se) nedov. a (se) trage, a (se) târî

vláčiti to drag; to draw; to haul; to pull (koga okoli someone about)

vláčiti z brano to harrow
vláčiti za seboj to lug along; pomorstvo to tow, to tug

vláčiti traîner ; (ladjo, letalo) remorquer ; (čoln) haler, touer

vlačiti po blatu traîner dans la boue
vlačiti z brano herser
vlačiti po tleh traîner par terre
vlačiti za seboj tirer (ali traîner) après soi
vlačiti se traîner, vagabonder, rôder

vláčiti (-im)

A) imperf. ➞ vleči

1. tirare, trascinare; rimorchiare:
vlačiti ladjo v pristanišče rimorchiare la nave nel porto

2. (spraviti, spravljati les) trasportare (gli alberi abbattuti al luogo di raccolta)

3. pren. trascinare; portare:
vlačiti s seboj denar portare con se i soldi

4. portare, condurre (controvoglia):
vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo la porta ai più diversi spettacoli, per quanto non ne sia affatto interessata

5. nareč. agr. (branati) erpicare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
pren. vlačiti na dan nekdanje doživljaje rispolverare le avventure di una volta

B) vláčiti se (-im se) imperf. refl.

1. strascicare:
krilo se vlači za njo po tleh la gonna le strascica dietro per terra

2. pren. (s težavo hoditi) trascinarsi; arrancare

3. pren. (potepati se) vagabondare, girare

4. distendersi, dispiegarsi (pojavljati se na večji površini):
megle se vlačijo o dolini nebbie si distendono sulla valle

5. pren. (prostituirati se) battere il marciapiede, battere

6. pejor. amoreggiare, praticare:
vlači se z ničvrednimi ženskami pratica, bazzica donne da marciapiede

vláčiti arrastrar ; (ladja) remolcar, llevar a remolque ; (ladjo ali čoln, z brega) sirgar

vlačiti po blatu arrastrar por el fango
vlačiti z brano rastrillar, grad(e)ar
vlačiti se frecuentar establecimientos sospechosos (ali de dudosa reputación)

vlačiti koga po blatu frazem
(sramotiti koga) ▸ sárba tipor valakit
Noben gospod si ne želi, da ga ceneni tisk vlači po blatu. ▸ Egyik úr sem szeretné, hogy a tisztelt sajtó sárba tiporja.

vlači|ti se (-m se) herumlungern; (kurbati se) huren, herumhuren

asten sopihati, teči; eine Last: vlačiti, vleči

brake⁵ [breik]

1. samostalnik
trlica; brana; grablje

2. prehodni glagol
treti; branati, vlačiti, grabiti

brànati -ām branati, vlačiti: branati njivu, oranje livadu branom ili drljačom

bránati -am branati, drljati, vlačiti, zibati: branati njivo, travnik

bȑnati -ām dial. branati, vlačiti

bugsieren [Schiffahrt] Schifffahrt vlačiti, vleči, figurativ jemanden (koga) spraviti (kam), zvleči (koga)

cart about
s seboj nositi, vlačiti; potikati se

circumagō, agere -ēgī -āctum

1. okoli voditi, obrniti (obračati), vrteti: suovetaurilibus circumaguntur verres, aries, taurus Varr., in adorando totum corpus c. Plin. celo telo sključiti = do tal pripogniti; circumagi (o sužnju) osvoboditi (osvobajati) se, ker je gospodar na forumu prijel sužnja za desnico in ga vodil okrog, v znamenje, da je osvobojen, pren.: Sen. ph.; med. circumagi ali refl. circumagere se vrteti se, obrniti (obračati) se: chamaeleonis oculos ipsos circumagi totos tradunt Plin., collum circumagit se Plin., rotunda, quae perpetuo diebus ac noctibus vice mundi circumageretur Suet.

2. occ.
a) circumagere aliquid vleči se okoli česa, obsegati kaj: Aegaeum pelagus... terras... magno ambitu... circumagit Mel.
b) c. aliquem aliqua re obda(ja)ti koga s čim: eos muro circumegit Lact., erat pallio circumactus M. ogrnjen, solis... caput radiis perfusum circumactumque M.
c) c. aliquid kaj okrog potegniti, izpeljati: aratro circumagebant sulcum Varr.
č) circumagere se ali circumagi (v loku, okrog) se vleči, se razprostirati: circumagente se terrarum fronte in occasum Plin., conchae in orbem circumactae Plin. krožno zavite, circumacta curvataque litora Plin. iun.

3. v loku voditi = obrniti (obračati), kreniti, zasukati: equos L., Cu., hastas in venientem ex transverso hostem L., aciem, signa L. vojsko zasukati, circumagi in frontem Cu. poravnati se, c. navem in proram Plin., corpora, unde clamor acciderat T., se ad dissonos clamores L., quacumque classis se circumegerat L., circumagente se vento L. ker se je sprevrgel; preg.: circumagetur hic orbis L. potegnil bo drug veter; pren.: quo te nunc circumagas? Iuv. kam se boš zdaj obrnil? kako se boš zdaj branil? hic paulum circumacta fortuna est Fl. se je obrnila; c. alvum, vesicam Plin. v nered spraviti.

4. pren.
a) (o času) circumagi ali se circumagere tek dovršiti, preteči, miniti: Lucr., Plin. iun., nobis in ipso apparatu annus circumactus est L., aestas se circumegit L., circumactis decem et octo mensibus L. po preteku, triennio circumacto Plin.
b) (o duhu, srcu) dovesti (dovajati) na druge misli, preveriti (preverjati): rumoribus vulgi circumagi L., alieni momentis animi circumagi L., una voce circumegit et flexit Suet., universum prope genus humanum in se c. Plin. na svojo stran spraviti.
c) o drugih abstr.: volubili orbe circumagi Plin. iun. v hitrem menjavanju vrstiti se.

5. v pass. da(ja)ti se od kraja do kraja voditi, gnati, tirati, vlačiti: nil opus est te circumagi H. z menoj pohajati, huc illuc clamoribus circumagi T.