Franja

vime srednji spol (-na …) das Euter
izprazniti vime ausmelken

vȉme -ena s vime: kravlje vime; ovčje vime bot. ovčje vime, Rhagadiolus stellatus

víme (kravje, kozje) udder

brez vímena udderless
ki ima víme uddered

víme pis moški spol

kravje vime pis de vache, (kulinarika) tétine ženski spol; (pri dlakarjih) mamelles ženski spol množine

víme (-na) n

1. vet. poppa, mammella; knjiž. ubero

2. pog. mammella, seno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. ovčje vime poliporo (Albatrellus ovinus)

víme -na s vime: kravje vime

víme ubre f

víme -na s., ви́м’я ви́м’я і ви́мені с.

víme -na s uger

bag¹ [bæg] samostalnik
vreča, torba, kovček; vrečka; lovska torba; lovska trofeja; balon; vime
množina, pogovorno hlače
figurativno odpust

bag and baggage z vsem, kar ima
a bag of bones kost in koža
to let the cat out of the bag izdati skrivnost
to empty the bag povedati vso resnico
to bear (ali carry) the bag razpolagati z denarjem, obvladati položaj
to give the bag odpustiti iz službe
to have s.th. in the bag imeti kaj v dosegu
pogovorno it is in the bag je skoraj gotovo
the whole bag of tricks vsi do zadnjega
to make a good bag imeti lovsko srečo; prisvojiti si kaj

dug² [dʌg] samostalnik
anatomija sesek, vime

Euter, das, (-s, -) vime

mama ženski spol ženske prsi; vime

mamma² [mǽmə] samostalnik
anatomija dojka
zoologija sesek, vime

mamma¹ -ae, f (iz *madmā: madēre; prim. gr. μαζός, μαστός, μασϑός prsi)

1. prsna (sesna) bradavica, (ženske) prsi, dojka (dojke), materine prsi, nedrje, nedra, sesek, seski: Pl., Ter., Gell., ubera mammarum Lucr., m. tumens Sen. ph., mammae durae Cels., mammae muliebres Cels., subnectens exsertae cingula mammae V., mammam matris appetere Ci.; redkeje moška sesna bradavica, moški sesek: Amm., mamma et barba Ci., sagittā sub mammā traiectus Iust.; pri živalih sesek, vime: Varr., V., Plin., Mart., Cels., tenet fama lupam infantibus praebuisse mammas L., mammam dare Ci.

2. metaf. štrlina, (iz)boklina, vzboklina, (iz)bočina na drevesni skorji: Plin.

pis¹ [pi] masculin vime; sesec

sūmen -inis, n (iz *sougsmen : sūgere)

1. vime, seski, sesci: Luc. ap. Non.; poseb. (kot poslastica) svinjska potrebúšina (trebušína) s seski, ko prašički še niso izsesali mleka: Pl., Plin., mammae suminis porci Mart., sumina apruna Lamp.

2. meton. svinja, prasica: mirabile sumen Iuv.

3. metaf. najmastnejši del česa , mastišče, mast: campos Roseae Italiae esse sumen Caesar Vopiscus ap. Varr., Caesar Vopiscus … campos Rosiae dixit Italiae sumen esse Plin.

teta ženski spol prsi, dojka; (kravje) vime; prsna bradavica, sesek

ama de teta dojilja
niño de teta dojenček
dar (la) teta dojiti

tétine [tetin] féminin vime, sesek; cucelj

ūber¹ -eris, n (indoev. baza*eu̯Hdh- nabrekniti, nabrekati; od tod indoev. *uHdhmen- in (sor.) *uHdr̥-; prim. skr. ū́dhar (gen. ūdhnáḥ) = gr. οὖϑαρ -ατος = stvnem. ūtar = nem. Euter = ang. udder = sl. vime)

1. vime, (živalski) sesek (sesec), doječe prsi (žensk); večinoma v pl.: Lucr., Lucan., Plin., Val. Max. idr., vitula binos alit ubere fetus V., distentum uber O., refert tenta grex ubera H., Romulus uberibus lupinis inhians Ci., pressari ubera palmis V., ubera praebere O. ali admovere V. dati sesati, ubera ducere O. sesati, piti, dedit ubera nutrix O. je dojila, sua quemque mater uberibus alit T., ab ubere raptus (odstavljen) O.; pren.: distenta musto ubera Col. poet.; preg.: ubi uber, ibi tuber Ap. = vsaka roža ima trnje.

2. meton. (pesn.) rodovitnost, plodnost, obilje, obilica, obilnost: terra potens ubere glebae V. (prim. οὖϑαρ ἀρούρης Hom.), divitis uber agri V., fertilis ubere campus V.; konkr.: vitibus aptius uber V. rodovitna zemlja, denso non segnior ubere Bacchus V. na rodovitnem polju.