Franja

Zadetki iskanja

  • višin|a1 ženski spol (-e …) die Höhe (tudi matematika); višjega kraja, letala: die Höhenlage
    višina dveh/petih metrov eine Höhe von zwei/fünf Metern
    relativna višina relative Höhe
    (meridianska Mittagshöhe, minimalna Mindesthöhe, minimalna višina letenja Mindestflughöhe, največja dopustna [Durchlaßhöhe] Durchlasshöhe, plečna Schulterhöhe, rekordna Rekordhöhe, slemenska Firsthöhe, tlačna Druckhöhe, črk Schrifthöhe, dvigovanja Steighöhe, hrbta Schulterhöhe, lasu Florhöhe, naklade Auflagenhöhe, nasipanja Schütthöhe, padavin Niederschlagshöhe, padca Fallhöhe, pasu Taillenhöhe, plime Fluthöhe, skoka Sprunghöhe, snega Schneehöhe, stopnice Stufenhöhe, stožca Kegelhöhe, tečaja/pola Polhöhe, tona Tonhöhe, vode Wasserhöhe, višin vsaj Mindesthöhe [von], zajezitve Stauhöhe)
    … višine Höhen-
    (merjenje die Höhenmessung, nastavitev der Höhenversteller, die Höheneinstellung, označitev die Höhenmarkierung, uravnavanje der Höhenversteller, die Höhenverstellung, zatič za nastavitev die Höhenklemme)
    do višine … bis in die Höhe, bis zur Höhe
    (ramen bis in die Schulterhöhe)
    nadmorska višina Meereshöhe, Seehöhe
    … nadmorske višine/na višini … nad morjem … über Normalnull/über dem Meeresspiegel/über dem Meer, … Seehöhe, Meereshöhe
    prilagojen višini höhenadaptiert
    pridobivati/izgubljati višino letalstvo (dvigati se/padati) an Höhe gewinnen/verlieren
    do višine bis in die Höhe von …
    do višine ramen bis in die Schulterhöhe
    na višini auf der Höhe (tudi figurativno)
    biti na višini (v formi) auf der Höhe sein
    izgubljati na višini absacken, fallen
    pred višino vor der Höhe
    strah pred višino die Höhenangst
    v višini in der Höhe
    v višini (10 m) in der Höhe von (10 Metern)
    v višini oči in Augenhöhe
    v višini pasu in Taillenhöhe
    v višini prsi in Brusthöhe
    v višino in die Höhe
    skakalec v višino šport der Hochspringer
    skakalka v višino šport die Hochspringerin
    skok v višino šport der Hochsprung
    skakališče za skok v višino šport die Hochsprunganlage
    štrleti/moleti v višino hochragen, aufragen
    vreči v višino hochwerfen
    z višine aus der Höhe
  • višin|a2 ženski spol (-e …)
    telesna višina die Größe, die Körpergröße, Körperlänge
    v vsej višini se zravnati: in seiner ganzen Länge
  • višin|a3 ženski spol (-e …) (lega) die Lage (cene Preislage, glasu Stimmlage, Tonlage)
  • višína height; astronomija, geografija, matematika altitude; elevation; glasba pitch

    nadmorska višína height above sea level; aeronavtika (nad zemljo) absolute altitude
    na isti višíni z zemljo at ground level
    višína tona glasba pitch
    v višíni (v znesku) od to (ali in) the amount of
  • višína hauteur ženski spol , élévation ženski spol ; (nadmorska) altitude ; (raven) niveau moški spol ; (zneska) montant moški spol

    višina vode hauteur (ali niveau) de l'eau
    vrtoglava višina hauteur vertigineuse
    na isti višini à la même hauteur, au même niveau
    v višini 8000 moški spol à une altitude (ali hauteur) de 8000 mètres
    merjenje višine mesure ženski spol de l'altitude (ali de la hauteur), altimétrie ženski spol, (geografija) hypsométrie ženski spol
    dvigati se v višino, pridobivati na višini (letalo) prendre de la hauteur (ali de l'altitude)
  • višína (-e) f

    1. altezza; (nadmorska) altitudine; alto:
    meriti višino česa misurare l'altezza di qcs.
    koča je na višini 1500 m la baita è a un'altitudine di 1500 m

    2. livello; ammontare; entità:
    določiti višino davka stabilire l'ammontare dell'imposta
    višina kazni l'entità della pena

    3. knjiž. (vrh, vzpetina) altura; cima; quota:
    gorske višine cime montuose

    4. (stopnja, raven) livello:
    obdržati kondicijo na ustrezni višini mantenere la forma fisica a un adeguato livello

    5. muz. altezza:
    višina tona altezza del tono

    6. mat. altezza; vet.
    plečna višina altezza delle spalle
    teh. sesalna višina altezza di aspirazione
    astr. geocentrična višina zvezde altezza geocentrica di un astro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. aer. letalo izgublja višino l'aereo perde quota
    nevihta jih je zajela v višini Rta dobrega upanja la tempesta li investì all'altezza del Capo di Buona Speranza
    geogr. absolutna (nadmorska), relativna višina altitudine assoluta, relativa (sul livello del mare)
    šport. skok v višino salto in alto
    tisk. višina knjižnega hrbta spalla
    arhit. višina loka monta
    grad. višina stopnice alzata
  • višína ž
    1. visina: nadmorska, absolutna, relativna višina; višina gore
    visina brda, planine; višina glasu
    visina glasa; višina sonca; višina trikotnika, piramide; višina jezu
    visina brane; letalo leti v -i 8000 metrov
    avion leti na visini osam hiljada metara; znesek v -i
    iznos u visini; ostati na -i
    2. uzvišica uzvišenje
  • višína altura f ; elevación f ; nivel m ; (zneska) importe m

    z višine (des)de lo alto (de)
    v višini arriba; en el aire
    na isti višini al (mismo) nivel de, a la misma altura de
    višina 5 metrov cinco metros de altura (ali de alto)
    do višine (zneska) 1000 peset hasta el valor (ali importe) de mil pesetas
    nadmorska višina altitud f
    merjenje višine altimetría f
    dvigati se v višino elevarse, alzarse
    dvigniti v višino alzar, levantar
    višina vode nivel m del agua
    pridobiti na višini ganar altura
  • višína -e ž., висота́ -и́ ж., височина́ -и́ ж.; зріст зро́сту ч.
  • višína -e ž
    1. înălţime
    2. topogr. altitudine, cotă
  • absolutna višina stalna zveza
    geografija (o višini kraja) ▸ abszolút magasság
    Sopomenke: nadmorska višina
  • meridianska višina ženski spol die Mittagshöhe
  • nadmorska višina ženski spol die Meereshöhe, Seehöhe
    (350 m) nadmorske višine auf (350 m) über Normalnull/über dem Meeresspiegel, in einer Höhenlage von (350 m) Metern
  • nadmorska višina stalna zveza
    (o višini kraja) ▸ tengerszint feletti magasság
    Sopomenke: absolutna višina
  • višin|a kazni ženski spol pravo das Strafmaß
  • višina loka [ó] ženski spol gradbeništvo, arhitektura die Stichhöhe, Stichpfeilhöhe
  • AA kratica

    1. mat.altezza višina

    2. geogr.Alto Adige Južna Tirolska
  • acuité [akɥite] féminin ostrina, višina (tona), silovitost (bolečine); akuten potek (bolezni)

    acuité auditive, visuelle ostrina sluha, vida
  • agger -eris m (aggerere) „vse, kar se nanosi za utrdbo“

    1. gradivo za nasip (zemlja, ruševine, kamenje, drevje, pesek): aggerem petere Ci. iti po..., comportare aggerem C., cratibus atque aggere paludem explere ali aggere et cratibus fossas explere C. ali fossas aggere complere V., cavernas aggere implere Cu., trabes multo aggere vestire C., rates terra et aggere integere C.; pesn.: tecta aggere moliri V. graditi in z zemljo utrditi, tepidoque onerabant (ossa) aggere terrae V.

    2. met. zemeljski namet, nasip, okop: terreus Varr., terreno ex aggere bustum V., agrestis T. zemeljski nasip kot poljska ograja; taborski nasip: sedes castrorum in morem... aggere cingit V.; oblegovalni nasip: aggerem struere T. ali exstruere, instruere C. ali iacere C., S. ali erigere Lucan. napraviti, nasuti, aggerem ad urbem promovere (za napad) L., aggeribus ignes inicere L. zažgati (ti nasipi so bili namreč deloma iz protja in vejevja); pren.: esset... agger Italiae oppugnandae Graecia Ci.

    3.
    a) rimski mestni okop: aggere et fossis et muro circumdat urbem (Servius) L. (ta okop je bil na vzhodu mesta od Kolinskih do Eskvilinskih vrat) = agger Tarquinii Superbi Plin. (ker ga je ta kralj povišal) = agger maximus Ci. (bil je namreč 7 stadijev dolg, 50 čevljev širok in nad 60 čevljev visok). To staro utrdbo je Mecenat deloma spremenil v sprehajališče, kjer so se radi mudili glumači, vedeževalci idr. kratkočasniki; na njegovem spodnjem delu proti mestu so prebivali mnogi reveži: Q. Iuv., Suet., nunc licet aggere in aprico spatiari H.; od tod pesn. sploh mestni okop: proelia miscent aggeribus moerorum V., quem pulsi pristina Turni aggere moerorum sublimem gloria tollit V., cocto aggere opus Pr. zidovje iz žgane opeke.
    b) obmejna utrdba, deželna obramba: latus unum Angrivarii lato aggere extulerant T.
    c) pristaniški, obrežni nasip: Vitr., aggerem iaciebat a litore C., incohatus a Druso agger Rheno coërcendo T., aggeribus ruptis exit amnis V.; pesn. ježa, breg sploh: gramineus ripae agger V., herbosus agg. O., flumineus agg. Sil.
    č) nasuto cestno površje, nasuta cesta: viae deprensus in aggere serpens V. na cestišču, aggerem viae III cohortes obtinuere T.; aggeres umido paludum imponere T. nasute ceste v močvirju, solidus agg. Stat.

    4. pesn. vzpetina, višina, kup: aggeres Alpini V. alpski vrhovi, tumulique ex aggere fatur V. iz gomile, comprenditur ignibus agger O. grmada, agg. busti Val. Fl., aggeres nivei V. kupi snega, agger armorum T., in mediis exsangui rege reperto aggeribus Val. Fl., cadaverum, caesorum aggeres Amm.; tudi = vzdigajoče se morsko valovje: consurgit ingens pontus in vastum aggerem Sen. tr., nec rursus ab alto aggere deiecit pelagi, sed pertulit unda Lucan., consurgens agger aquarum Sil.

    Opomba: Star. obl. arger, v rokopisih tudi adger, pri Luc. acc. āgerem, abl. āgere.
  • alcor moški spol grič, brdo, višina
Število zadetkov: 283