Franja

vhod [ò] moški spol (-a …) der Eingang (glavni Haupteingang, sprednji Vordereingang, zadnji Hintereingang, stranski Seiteneingang, Nebeneingang, v jamo Höhleneingang, v klet Kellereingang, za dobavitelje Lieferanteneingang, za osebje Personaleingang, za služinčad Dienstboteneingang); (uvoz) die Einfahrt
želodčni vhod Mageneingang
pri strojnih napravah: die Eingabe

vhòd entrance; way in; entry

(stanovanje) s posebnim vhòdom self-contained (flat, lodgings, apartment)

vhòd entrée ženski spol

glavni vhod entrée principale
stranski vhod entrée latérale (ali sur le côté)

vhòd (vhóda) m ingresso, entrata, adito, accesso; imbocco; inform. entrata, entry; ekst. input; elektr. presa;
glavni, posebni, stranski vhod entrata pricipale, speciale, laterale
službeni vhod entrata di servizio
vhod v predor imbocco di una galleria
anat. vhod v nožnico orifizio vulvo-vaginale

vhòd vhoda m
1. ulaz: glavni, stranski vhod v hišo
2. ulazak: slavnostni vhod v mesto

vhòd entrada f ; (vrata) puerta f (de entrada)

stranski vhod entrada lateral

vhòd vhóda m., вхід вхо́ду ч., підхі́д -хо́ду ч., під’ї́зд -у ч., в’ї́зд -у ч.

vhòd -óda m intrare

вход m vhod;
чёрный в. stranski vhod, zadnji vhod;
парадный в. glavni vhod

digitalni vhod stalna zveza
tehnika in tehnologija (del naprave) ▸ digitális bemenet

accés

I. -uri n dostop, dostop, vhod

II. -e n med. izbruh, napad

accēsso m

1. dostop, dohod, vhod:
accesso al salone dohod v dvorano
uomo di facile accesso priljuden človek
accesso a una carica dostop do funkcije

2. vstop:
vietato l'accesso ai non addetti ai lavori nezaposlenim vstop prepovedan

3. izbruh:
accesso d'ira izbruh jeze

4. med. napad:
accesso di tosse napad kašlja

5. pravo sodni ogled

adito¹ m

1. vhod, dohod, prehod, dostop (tudi pren.):
il corridoio dà adito alla stanza hodnik pelje v sobo
il diploma dà adito all'università spričevalo omogoča vstop na univerzo
dare adito a sospetti pren. dati povod za sumničenja

2. vstop (tudi pren.):
avere libero adito a, presso imeti prost vstop v

andito m

1. hodnik, vhod, veža

2. čumnata, luknja (majhen prostor, soba)

àntre -èa m (fr. entrée)
1. vstop, vhod
2. začetna jed
3. prvi inkaso
4. mala predsoba
5. vrsta damskega ogrinjala ob vstopu v plesno dvorano

approach² [əpróuč] samostalnik
bližanje, dostop, pot, vhod; zbliževanje; poskus; ukrep; stališče; način obdelave
(golf) igra okoli jamice

it was his nearest approach to crying malo je manjkalo, pa bi se bil zjokal
at the approach of day ob jutranji zarji
easy of approach lahko dostopen
to make the first approach narediti prvi korak
the castle is approached by this road do gradu se pride po tejle cesti

āscēnsus (adscēnsus) -ūs, m (āscendere)

1. stopanje, plezanje kvišku, vzpenjanje: ascensum dare Gallis C. dati priložnost, da splezajo, aliquem ascensu prohibere C. braniti komu, da se vzpenja, Alpium vallum contra Gallorum ascensum obicio Ci. proti poskusu prehoda, ascensu summi fastigia tecti superare V. doplezati, alicui aditum ascensumque difficilem praebere L. otežiti (oteževati), scalis ascensūs temptare L. na več mestih poskušati splezati, in ascensum arduos colles emunire Sen. ph., ascensus siderum Plin. ali scorpionis Vulg. vzhajanje, vzhod, ascensu vincere montes Cl. prekoračiti, iti čez...; s praep.: asc. in Capitolium Ci., Plin., in caelum Eccl. vnebohod (Kristusov); z objektnim gen. (na kaj): Col., Sid., Manlius ab ascensu Capitolii Gallos reppulit Ci.

2. met. (konkr.)
a) vzhod = pot, po kateri se pride ali spleza gor, pot na kaj, dohod, vzpon: in oppidum noluit accedere, quod erit difficili ascensu Ci., qualis esset... in circuitu ascensus, qui cognoscerent, misit C., quos (Haeduos) Caesar... alio ascensu... miserat C., tanto collis ascensu Hirt. ob toliki strmini, animadverso ad saxum ascensu aequo L., arduus alto Tmolus in ascensu O., aedes tribunal habent et ascensum Vitr. vzhode, stopnice.
b) (stroj) vzpenjač, vzdižnik, dvigalo = ascendens machina (gl. āscendō): Vitr.
c) pooseb. Āscēnsus -ī, m Ascenz, bog vzhodov in strmin: Tert.

3. pren.
a) abstr. dospetje, vhod, popetje do česa, na kaj, doseganje česa: ollis (aedilibus) ad honoris amplioris gradum is primus adscensus esto Lex. ap. Ci., asc. in caelum Ci., hic primus est aditus ad popularem iactationem atque ascensus Ci., ut sibi sit ascensus ad civitatem Ci. da bi se povzpel.
b) konkr. dostop, stopnja: in virtute multi sunt ascensus Ci.

bouche [buš] féminin usta, ustna votlina; gobec (živali); golt, žrelo; odprtina, luknja, vhod; ustje (reke); technique ustnik

bouche d'égout odtočnik, požiralnik
bouche à feu top, kanon
bouche d'incendie hidrant
bouche inutile nekoristen jedec
bouche de métro vhod v metro (podzemeljsko železnico)
le bouche à bouche postopek umetnega dihanja usta na usta
bouche cousue! tiho! ne povej(te) nikomur!
la bouche en cœur smešno afektirano
fine bouche sladkosnedež, sladokusec
provisions féminin pluriel de bouche proviant, živež
la bonne bouche dober okus po jedi
ta bouche! molči! jezik za zobe!
de bouche en bouche od ust do ust
de bouche à l'oreille zaupno
avoir la bouche amère imeti grenek okus v ustih
avoir le cœur à, sur la bouche imeti srce na jeziku
avoir l'eau à la bouche sline cediti, želeti
avoir la bouche bien garnie imeti lepe zobe
demeurer, rester bouche close, bouche cousue onemeti, molčati, držati jezik za zobmi
écouter bouche béante poslušati z odprtimi usti
enlever le pain de la bouche de quelqu'un odjedati, jemati komu kruh
être à bouche que veux-tu živeti v izobilju
être dans toutes les bouches biti predmet pogovora vseh ljudi
être, rester bouche bée ostati s široko odprtimi usti, na široko odpreti usta
s'embrasser à bouche que veux-tu mnogokrat se poljubiti
faire la petite bouche prisiljeno, afektirano se vesti, pačiti se, zmrdovati se, biti izbirčen
ne point faire la petite bouche odkrito svoje mnenje povedati
faire venir l'eau à la bouche zbuditi, delati komu skomine
fermer la bouche à quelqu'un zamašiti, zapreti usta komu
garder quelque chose pour la bonne bouche prihraniti najboljše za konec
laisser quelqu'un sur sa bonne bouche zapustiti komu dober vtis
porter à la bouche k ustom nesti
prendre sur sa bouche odtrgati si od ust
rester, demeurer sur la bonne bouche nehati jesti, ko človeku najbolj tekne, mu gre najbolj v slast
sentir de la dišati iz ust
traiter quelqu'un à bouche que veux-tu koga kraljevsko gostiti
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocede ob tem
venir la bouche enfarinée priti z naivnimi iluzijami, z bedasto zaupljivostjo

door [dɔ:] samostalnik
vrata, vhod, dohod
tehnično zaklopnica, vratca

to answer the door iti odpret vrata
figurativno to close the door onemogočiti
next door v sosednji hiši
figurativno next door to blizu, skoraj
front door glavna, hišna vrata
to darken s.o.'s door priti komu v hišo
to show s.o. the door, to turn out of doors spoditi koga, pokazati mu vrata
door to door canvassing predvolilna agitacija od hiše do hiše
to force an open door skušati komu dopovedati že tako jasno stvar
to bang (ali slam) the door on s.th. onemogočiti kaj
at death's door na pragu smrti
to make door zapreti in zapahniti vrata
a creaking door bangs long bolehni in šibki dolgo živijo
in (ali within) doors doma
to lay a charge at the door of s.o. obdolžiti koga
it lies at his door on je kriv
out of (ali without) doors na prostem
to shut (ali slam) the door in s.o.'s face zapreti komu vrata pred nosom
packed to the doors nabito poln

Eingabe, die, (Gesuch) Recht vloga, prošnja; von Daten: vhod, vnos, vnašanje, vlaganje, (Daten) vneseni podatki; Gerät: Technik vhodna naprava