-
vetrov|en [ô] (-na, -no) windig
-
vetróven windy
vetróvno prislov windily
-
vetróven venteux, exposé au vent, battu par les vents
vetrovno je il fait du vent, il y a du vent, il vente
vetrovno vreme temps moški spol de grand vent
-
vetróven (-vna -o) adj. di, del vento; dei venti; ventoso:
vetroven dan giornata ventosa
vetroven sunek colpo, folata di vento
meteor. vetrovna lestvica scala dei venti
meteor. vetrovna roža rosa dei venti
meteor. vetrovna vreča manica a vento
-
vetróven -vna -o vjetrovit (ve-): -a noč; -o vreme
-
vetróven ventoso
vetrovno je hace (ali hay) viento
-
vetróven prid., ві́тряний прикм.
-
vetróven -vna -o prid. vântos
-
airoso zračen, vetroven; eleganten, ličen, čeden, zal; dostojanstven
-
éventé, e [evɑ̃te] adjectif izpostavljen vetru, vetrn, vetroven; postán (pijača); izdišán (parfum); familier (po)znan, odkrit; vieilli lahkomiseln; masculin vetrnjak
secret masculin éventé odkrita, vsem znana skrivnost
c'est un truc éventé ta trik pozna vsakdo
-
fȉjūčan -čna -o ekspr. vetroven
-
flatulēnto agg. napenjajoč, vetroven
-
squally [skwɔ́:li] pridevnik
nevihten, viharen, vetroven, buren
ameriško, pogovorno razburljiv; preteč
-
ūrinus 3 (gr. οὕρινος) vetroven, poln vetra, vetrovit: ovum Plin. klopotec, zapŕtek (zaprtèk) (čisto lat. ovum irritum Plin.).
-
vântós -oásă (-óşi, -oáse) adj. vetroven
-
venteux, se [vɑ̃tö, z] adjectif vetroven
pays masculin venteux vetrovna dežela
légumes masculin pluriel venteux sočivje, ki povzroča vetrove (médecine)
-
ventilato agg. (arieggiato) prezračen, vetroven:
una zona ventilata vetrovno območje
-
ventose [véntous] pridevnik
medicina ki napenja, vetroven
figurativno napihnjen
-
ventoso agg.
1. vetroven
2. izpostavljen vetru
3. pren. prazen, napihnjen; ošaben
-
ventoso vetroven; medicina napenjajoč; ventoso moški spol plezalec po pročeljih